Po pričakovanjih je letošnji kongres mobilne telefonije MWC v Barceloni postregel s številnimi odmevnimi predstavitvami. Pri teh niso vodili le velikani iz sveta mobilne telefonije, temveč tudi različni zaenkrat še brezimni kitajski izdelovalci in zagonska podjetja. Vsi imajo namreč isti cilj – svetu dati naslednjo neverjetno oziroma nepogrešljivo napravo ali storitev.
Izdelki družbe Cyrix so veljali za zanimivo alternativo v svetu procesorjev. Podjetje je vedno teplo to, da ni imelo svojih proizvodnih obratov, razmeroma majhna ekipa inženirjev pa je na trenutke postregla z izjemnimi prebliski in uporabnimi inovacijami. A Cyrix se je na računalniškem zemljevidu vendarle obdržal le slabo desetletje.
Xerox PARC (Palo Alto Research Center) je znan laboratorij iz zgodbe o nastanku modernih računalnikov. Po legendi naj bi mladi Steve Jobs vohunil po raziskovalnem centru in najboljše tehnologije gladko uporabil za svoj Macintosh. Tej pripovedi vsako desetletje doda še nekoliko več skrivnostnosti, a v resnici ni bilo tako preprosto.
Baterije so kljub intenzivnim eksperimentalnim in računskim raziskavam še vedno v precejšnji meri »black-box« sistemi, za katere smo ugotovili določene zakonitosti, a je natančno obnašanje še vedno nemogoče docela predvideti. Zato se večinoma zanašamo na empirične podatke, ki pa imajo fizikalne utemeljitve. Splošne smernice so naslednje:
Hladen decembrski dan na Manhattnu. Direktor Amazona, Jeff Bezos, je komaj stopil pred udeležence tehnološke konference, ko je že priletelo to vprašanje. Odgovor zanima vseh 400 navzočih, a kljub temu zavlada neprijetna tišina. Bezos se skuša izogniti temi, toda zasliševalec, glavni urednik Business Insiderja, Henry Blodget, je neizprosen. Še enkrat vpraša: »Torej, Jeff, kaj se je zgodilo s Fire Phonom?«
Z bakrenimi in optičnimi kabli smo prepredli dobršen del kopnega in morja, da se lahko skoraj od koderkoli povežemo v internet. Tam, kjer kabli manjkajo, povezljivost zagotavljajo mobilne komunikacije. Preostala pa so še letala (in tudi ladje), kjer je bilo treba za dostop do interneta premagati nekatere druge fizikalne in ekonomske omejitve. Če imate srečo z letalsko družbo in dovolj globoko denarnico, lahko tudi deset kilometrov nad površjem brskate po internetu.
Najslabše, kar se lahko zgodi računalnikarju, je izguba podatkov. Ko gre za podatke, ki so življenjskega pomena za podjetje, še sploh. Kaj narediti, ko je vse videti brezupno? Programov, s katerimi si lahko v najnujnejših primerih pomagamo, je v spletu veliko, vsak ima svoj namen.
Internet reči (angl. Internet of Things, IoT) zapoveduje, da spletno povezavo vgrajujemo v reči, ki jih na prvi pogled niti ne potrebujemo, in smo nato prepričani, kako še uporabnejše so postale. Zdi se, da je večina pametnih zamisli že bolj ali manj iztrošena, zato izdelovalci nameščajo internetne povezave v zelo »zanimive« reči, kot da se trudijo izumiti najbolj bedasto od vseh.
Ne glede na prelomnost tehnološkega dosežka se bo vedno našel kdo, ki bo znal novotarijo izrabiti za bolj, hm, prvinske namene. Kar zadeva tešenje spolnih potreb, smo ljudje neverjetno iznajdljivi. Ob visokoletečih ciljih izumiteljev se človek redno vpraša – ali jim res ne pride na misel, da bo nekdo njihov domislek zagotovo poskušal kam vtakniti?
Pojem navidezne resničnosti, pri kateri so naša čutila stimulirana z računalniško generiranimi posnetki in posnemajo resnično okolje, ni nič novega, a v teh časih doživlja nov preporod. Predvsem po zaslugi nove generacije strojnih prikazovalnikov, ki jih pripravljajo tudi največji ponudniki, kot so Microsoft, Samsung, Sony, Google in celo Facebook. Če odmislimo računalniške igre, ki so naravni kandidat za platformo VR, druge vsebine še niso povsem nared, a prototipi obljubljajo pravcati razcvet in številne možnosti rabe. Toda, ali je VR resnično televizija prihodnosti ali pa le še ena tehnološka poslastica, ki vznikne in brž spet ponikne, tako kot že premnoge v preteklih letih?
Prenosni računalniki na začetku obstoja te kategorije niso upravičili svojega imena, saj je šlo za težke naprave, ki jih je bilo ne glede na velikost zaslona težko označiti za resnično prenosne. To so bili pomanjšani namizni računalniki, ki so v torbi ali nahrbtniku pomenili konkretno breme. Taki so danes 17-palčni modeli.
Tablice in pametni telefoni so morda prevzeli vso pozornost, ki jo namenjamo novostim na področju računalništva in »računalništva«, a dejstvo je, da večino dela še vedno opravimo na osebnih računalnikih. Prenosnih in tistih, ki ždijo pod mizo.
Največja računalniška podjetja imajo očitno dovolj moči in denarja, da se lahko lotijo domala česarkoli. Že pred časom se je Google lotil robotike, pa samovozečih vozil in celo vesolje jim ni tuje. Tudi Microsoft si je svoj čas privoščil izlete na nenavadna področja, ne nazadnje je lani prevzel Nokio, letos pa je na presenečenje javnosti predstavil pametna očala Hololens. Kaj lahko stori šele Apple, ki je nedavno postal največ (špekulativno gledano) vredno podjetje v zgodovini človeštva! Viri družbe navajajo, da je najbolj skrivnosten njihov projekt električnega, najbrž samovozečega avtomobila, želijo si kraljevati na področju zdravstva in zdravja, obenem pa razvijajo nove storitve, ki bodo neposredno tekmovale z Googlom, Microsoftom in podobnimi.
Podjetje Fairchild Semiconductor je ustvarilo sodobno industrijo polprevodnikov. Mojstri obdelave silicija in germanija ter elektronskih vezij so si za več let podredili polprevodniško industrijo, nato pa v svojem inovativnem zanosu pozabili, da v realnem svetu štejejo predvsem kakovostno izdelani in prodani izdelki, ne zgolj vrhunske zamisli in načrti.
Dandanes se zdi, da se za dobro človeštva borijo le še Marvelovi Avengersi in DCjeva Justice League, drugi pa snemamo selfije in se razvajamo v foteljih, čakajoč naslednji veliki izum, ki ga bo naznanil Kickstarter. A nismo bili vedno tako zagledani vase in še pred desetletji so velik napredek tehnike omogočale združbe drugačne vrste – raziskovalni laboratoriji večjih gigantov s področja elektronike in telekomunikacij. Večji del 20 stoletja je bil Bell Labs najbolj inovativna znanstvena organizacija na svetu, zato se je je prijel vzdevek tovarna idej.
Računalniki vse v enem (AiO – All In One) so nekaj vmes med klasičnimi, škatlastimi računalniki in prenosniki. Prednost glede na navadne računalnike je predvsem v tem, da zasedejo občutno manj prostora, hkrati imajo tudi manj kablov, načeloma imajo vgrajene tudi brezžične povezave (bluetooth, WiFi). Slabost v primerjavi z navadnimi računalniki pa je v tem, da jih je težje popravljati in (ali) nadgrajevati. To je seveda odvisno od modela do modela, nekateri dragi modeli omogočajo, da zamenjamo vse, a bomo morali kupiti komponente neposredno od izdelovalca, to pa zna biti drago. Spet drugi modeli (Applovi, recimo) ne dopuščajo zamenjave praktično ničesar (vsaj doma, torej moramo računalnik nesti na servis).
Intel že trži procesorje s 14 nm tehnologijo, AMD pa šele napoveduje prehod z 28 na 20 nm. So rešitev za AMD 64-bitne arhitekture ARM?
Osrednja paradigma v računalništvu je pomnilniška hierarhija. Čim hitrejši je pomnilnik (disk, SSD, flash, RAM, predpomnilnik, procesorski registri), tem manj ga imamo, in nasprotno. Prekladanje med različnimi vrstami pomnilnika je glavno ozko grlo pri obdelavi podatkov, zato bi razvoj hitrega, velikega in obstojnega pomnilnika bistveno pospešil računalnike. Veliko obljublja elektronska komponenta s tujim imenom memristor.
Če ste eden tistih nekaj deset tisoč Telekomovih naročnikov, ki ste morali pred leti naročiti in plačati priključek ISDN, da ste lahko postali uporabnik širokopasovnega dostopa do interneta ADSL, imate zdaj temelj za vračilo denarja in tri mesece časa, da vložite tožbo.
4K je kratica, ki bo letos prevladovala v svetu potrošniške in zabavne elektronike. Gre za tehnologijo oziroma ločljivost, ki prinaša novo razsežnost na področje kakovosti prikaza slike. Ultra visoka ločljivost pa ne obvladuje le sveta televizorjev in kinematografov, temveč tudi svet digitalnih fotoaparatov, kamer in celo pametnih mobilnih naprav.
Leto je naokrog, pa si oglejmo, katere aplikacije za Windows Phone so koristne prav za vsakogar in ne bi smele manjkati na nobenem telefonu. Tudi tokrat bomo igre izpustili.
Applova spletna trgovina za mobilne aplikacije, imenovana preprosto App Store, je bila splavljena leta 2008, tako se bliža že sedmi obletnici. Ob zagonu je šlo za eno prvih takih tržnic, danes jih je že cel kup.
Android je leta 2014 prehodil dolgo pot. Med vidnejšimi dosežki sta različica za nosljive naprave Wear in nadgradnja sistema na različico 5. Dogajanja je bilo precej tudi na področju dodatne programske opreme, zato preglejmo dvanajst kategorij in izberimo najboljše aplikacije.
Za operacijski sistem, ki je z nami že desetletja je v resnici zelo težko zapisati članek, ki bi povzel najboljše programe leta. Kajti večina najboljšega je bila v resnici odkrita že pred leti. Da pa se zapisati hibriden članek – najboljše programe leta in klasike, ki na računalniku pač ne smejo manjkati. In tak članek je tudi ta.
V prejšnji številki smo povzeli, kako smo leto 2014 doživljali s stališča strojnih izdelkov, ki smo jih preizkusili v reviji, tokrat se posvečamo programskim izdelkom. Ne toliko tistim, ki smo jih preizkusili, kot tistim, ki po našem mnenju ne smejo manjkati na naših napravah.
Internetni vdori in razkritja, ki smo jih bili deležni v minulih dveh letih, prikazujejo države in predvsem njihovo politiko v povsem drugi luči. Mirno lahko zatrdimo, da se je v internetu razvnela obveščevalna vojna, kot je še ni bilo. Javnosti se prikazuje ena slika, praviloma z zagovarjanjem načela internetne nevtralnosti in svobode, isti akterji pa v praksi ravnajo prav nasprotno. Lep zgled so dokumenti, ki so pred nedavnim pricurljali v javnost in so v zvezi z zloglasnim sporazumom TISA (Trade in Services Agreement), po katerem naj bi se države podpisnice odrekle pravici, da določene računalniške in internetne podatke obvezno hranijo le v okviru meja svojih držav. Kdo bi temu verjel, po tem ko se je razvedelo o postopkih agencije NSA. Kljub temu kaže, da bo sporazum v začetku letošnjega leta podpisan. V čigavo korist?
Tudi letos smo obiskali največji sejem zabavne oziroma potrošniške elektronike na svetu, International CES. Milijone turistov v Las Vegasu kmalu po novem letu nadomesti na sto tisoče tehničnih zanesenjakov in navdušencev nad elektronskimi, mobilnimi in digitalnimi napravami vseh vrst in oblik. Gre za največjo razstavo sodobnih tehnologij, ki se tako ali drugače dotikajo naših življenj, bodisi pri delu ali zabavi.
Ekscentrični Clive Sinclair, izumitelj z viteškim nazivom, je dal svetu veliko. Računalnikarji ne bomo nikoli pozabili njegovih cenovno dostopnih računalnikov, ki so domovali v številnih evropskih gospodinjstvih. Podjetje se je v svojih najboljših letih ukvarjalo celo z razvojem umetne inteligence in električnih vozil, danes pa je le še bleda senca nekdanjih uspehov, čeprav Sinclairju vizionarskih zamisli zares ne (z)manjka.
Tanka revolucija, ki je monitorje s katodno cevjo nadomestila z zasloni s tekočimi kristali, ni mogla mimo neopaženo, saj ni poskrbela le za boljšo in za oko prijaznejšo sliko, temveč je prinesla vidno spremembo monitorjev. Tehnološko enako revolucionaren je prehod na organske svetleče diode (OLED), ki pa bi ga zlahka po krivici spregledali.
Konec leta malone vsi podležemo božično/novoletnemu razpoloženju, ki temu pomeni občudovanje praznično okrašenega mesta, onemu poslušanje venomer iste skladbe o belem božiču, tretjemu mrzlično iskanje daril za najbližje. Tej noriji se bomo pridružili tudi mi, a ker najboljše računalnike in tiskalnike, fotoaparate in televizorje redno preizkušamo in že tako ali tako sproti ocenjujemo, smo se odločili, da predlagamo nekatera zanimiva darila, ki so morda manj blizu običajno obravnavanim računalniškim temam.
Arhiv
Po letih
Po kategorijah
Po avtorjih
