Pisma bralcev

Objavljeno: 24.2.2015 | Kategorija: Pisma bralcev | Revija: Marec 2015

Baterije

Z zanimanjem sem prebral članek Mateja Huša, »Litij, ki poganja svet«. Nekaj o tej tematiki mi je že znanega, imel pa bi še dve kratki vprašanji, če mi lahko odgovorite nanju.

1. Ali bateriji LiON koristi (ali vsaj ne škoduje), če se polni z nižjim tokom, kot je predvideno? Usmernik tablice Nexus 10 polni s precej višjo napetostjo in tokom kot usmernik telefona Nexus 5. Lahko tablici škodujem, če jo polnim z usmernikom telefona? Seveda bi polnjenje trajalo precej dlje in tu in tam bi jo do konca napolnil še z lastnim polnilcem?

2. Podobno vprašanje se poraja pri polnilcih USB v avtu ali na računalniku. Telefonski polnilec daje napetost približno 4,6 V in v začetnem delu polni s približno 1A.

- Kaj se dogaja pri polnjenju prek priključka USB na računalniku ali v avtu, ki polni telefon (v začetnem ciklu polnjenja) s tokom 0,5A?

- Predpostavljam, da je pri polnjenju v začetni fazi pomembnejši tok, in ne napetost? Če se telefon polni z majhnim tokom in ga odklopim s polnjenja pri približno 80 % napolnjenosti, to bateriji verjetno ne škodi pretirano, tudi če se je polnila na 5V ali malo čez? Problem bi bilo verjetno le polnjenje s 5V pri skoraj polnem telefonu?

- Ali škodujem bateriji LiOn, če jo vedno polnim le do 90 %, ker naj načeloma ne bi imela veliko pomnilniškega učinka?

Za morebitne odgovore se vam zahvaljujem. V spletu je moč najti nasprotujoče si informacije o škodljivosti načinov polnjenja baterij, vaši viri so se mi zdeli bolj profesionalni.

Marko

Baterije so kljub intenzivnim eksperimentalnim in računskim raziskavam še vedno v precejšnji meri »black-box« sistemi, za katere smo ugotovili določene zakonitosti, a je natančno obnašanje še vedno nemogoče docela predvideti. Zato se večinoma zanašamo na empirične podatke, ki pa imajo fizikalne utemeljitve. Splošne smernice so naslednje:

Polnjenje litij-ionskih baterij z nižjim tokom ni škodljivo, če tok ni ekstremno nizek. V slednjem primeru bi bilo polnjenje tako počasno, da bi prihajalo do popolne kristalizacije materiala na elektrodah, to pa negativno vpliva na kapaciteto in maksimalni tok baterije. Kristali imajo namreč bistveno manjšo površino od amorfnih struktur, vsi pomembni pojavi v bateriji pa se dogajajo na površinah (medfaznih mejah). To so seveda ekstremni primeri, ki jih komercialni polnilci ne morejo doseči. Zato polnjenje tablice s telefonskim polnilcem ni škodljivo, se pa lahko zgodi, da je ne bo napolnil do konca.

Pri polnjenju je ves čas pomembna napetost. Ta mora biti višja od notranje napetosti baterije, drugače baterijo praznimo (le da počasneje, kot če ne bi bila priključena). V zgodnji fazi polnjenja je postopek omejen s tokom samo zato, ker ni nevarnosti prenapolnitve in si lahko privoščimo malo višje tolerance z namenom, da bi bilo polnjenje čim hitrejše. V drugi fazi je treba paziti na to, zato se tedaj tok zmanjša. Če se torej telefon polni z nekoliko višjo napetostjo in ga izključite pri 80 %, to ne povzroča škode. Pravilno ugotavljate, da je problematično le polnjenje skoraj (polne) baterije. Inteligentni polnilci tedaj preklopijo na »trickle-charge«, torej polnjenje po kapljicah, ki zgolj vzdržuje konstantno napolnjenost. Ali ima avtomobilski polnilec to možnost, je odvisno od modela – najcenejši kitajski je verjetno nimajo. Bateriji tudi ne škodi, če jo vedno polnite do 90 %. To ji celo koristi, ker polnjenje do 100 % skoraj vedno pomeni, da se nekatere celice napolnijo malo preveč, druge pa malo premalo, ker se med seboj razlikujejo (iz istega razloga tudi praznjenje pod 20 % ni priporočljivo). Je pa kljub temu koristno enkrat na mesec baterijo napolniti do 100 %, da obnovite sloje na elektrodah.

Matej Huš

Prebujanje

Sestra mi je postavila vprašanje, na katerega tudi ob pomoči Googla ne najdem odgovora. Namizni računalnik ima stalno prižgan in pač po potrebi s premikom miške prižge monitor, moti pa jo, da se, ko otroci skačejo naokoli in s tem povzročijo premik miške, monitor prižge, tudi ko to ni zaželeno. Zanima me, ali je mogoče nastaviti, da bi se monitor prižgal šele po 2–3-sekundnem tresenju miške in da bi se seveda ta funkcija samodejno izključila in spet vključila po tem, ko računalnik ugasne monitor.

Blaž

Za takšno rešitev še nismo slišali. Morda bo znal pomagati kateri izmed bralcev …

Spet tiskalniki

1. Iščem novo večopravilno napravo za doma. Trenutno imam Lexmark Pro209, s katero sem bil zadovoljen, še posebej, ker je bila kartuša za črno barvo zelo poceni (okrog 5 evrov –  original Lexmark). Žal pa se je prav pri črni barvi zataknilo (verjetno je težava v oziroma pri glavi, saj program pokaže, da je kartuša polna), ker noče več natisniti črne barve, tako da sem nekaj časa črno nadomeščal z drugimi barvami. Zdaj je poslušnost odpovedala tudi rumena barva kljub skoraj polni kartuši. Verjetno bom torej moral kupiti nov tiskalnik. In za kaj bom rabil tiskalnik oziroma večopravilno napravo? Za občasno tiskanje (zares občasno, morda nekajkrat na mesec), kopiranje kakšnih dokumentov in skeniranje. Glede barv še kolebam, a se mi zdi, da jih doma uporabljamo čedalje manj. Vem, da so brizgalniki cenejši, a je težava verjetno v tem, da tiskalnik tako redko potrebujem, da se barve oziroma glave posušijo (to je bila težava pri prvem Epsonu in je najbrž tudi razlog za nedelovanje Lexmarka). Laserski pa so spet tako dragi, da je vprašljiva ekonomika za teh nekaj listov na mesec.

2. V službi se bomo šli spletno TV. Posneli bomo kakšno izjavo, novinarsko konferenco, morda kakšen dogodek, skratka, začetki bodo bolj amaterski (tako kot snemalci). Odločili smo se, da bomo kupili en boljši kompaktni fotoaparat (ker ga bomo verjetno večkrat potrebovali za fotografiranje kot snemanje, vsaj na začetku), ki pa naredi dobre video posnetke, predvsem v zaprtih prostorih. Zasledil sem, da sodi v ta rang, recimo, Sony Rx10. Vaše mnenje oziroma morda kak drug predlog? Še morda priporočilo, kje bi bilo mogoče pri nas kupiti dodatno opremo za snemanje (stativ, dodatno luč, mikrofon ...).

Robert

Boljša izbira bo laserski tiskalnik, predvsem zato, ker se kartuše ne izsušijo. So jasno dražje (okoli 70 EUR za kartušo), a zdržijo zelo dolgo. Barvni pa so res še nekoliko dražji ... Svetovali bi kak cenejši laser.

Je pa težko predvideti, kakšna bo življenjska doba, tiskalnike preizkusimo v nekaj dneh, lahko se pa čez eno leto pokaže tudi kakšna težava.

Kar zadeva snemanje, je pa kup spremenljivk. RX10 je fenomenalen aparat, tako za fotografiranje kot za video. Ima odličen objektiv, koristen razpon med dovolj širokim na eni in dolgim tele področjem na drugi strani. Nadvse pomemben je vhod za mikrofon (ga ima), to je obenem tudi eden izmed prvih dodatkov, ki bi jih svetoval (več o tem kasneje). RX-10 je torej zelo dobra izbira, čeprav pri nas velja slabih 900 evrov, kar ni ravno poceni. Kljub temu bi rekli, da je za začetek boljša izbira kot DSLR ali brezzrcalni aparat (recimo Panasonicovi modeli so zelo dobri za video), predvsem ni potrebe po dodatnih objektivih.

Pri dodatkih pa, da, stativ je vsekakor nujen, vsaj za video. Dovolj trden naj bo, za video je bolj koristna kroglična glava, taki stanejo sto evrov in več. Enako pomemben je tudi mikrofon, ker so vgrajeni mikrofoni v aparatih res le za silo. Mi uporabljamo Rode VideoMic, ki za res malo denarja ponuja povsem dovolj dober zvok (vgrajen ima tudi filter proti šumu). Lahko si omislite tudi kak reflektor (na stojalu) ali pa s tem počakate, če se bo izkazalo, da ga potrebujete.

Nov usmerjevalnik za Chromecast?

Moje vprašanje: v mansardi imam Telemachov modem (z integriranim usmerjevalnikom) Cisco epc 3925, na stopnišču (za potrebe v pritličju) pa še »klasični« usmerjevalnik Linksys WRT54GL. Za pisarniške potrebe v mansardi mi Telemachov usmerjevalnik povsem zadošča, za večpredstavne v pritličju (Chromecast ipd.) pa ne tako zelo. Koliko bi pridobil, če bi Linksysov usmerjevalnik nadgradil z vašim zlatim monitorjem, TP-Linkom Arherjem C5?

Uroš

Chromecast podpira 5 GHz omrežje, kljub temu pa so tudi pri navadnih, 2,4 GHz omrežjih zelo velike razlike. V primerjavi z WRT54GL (mimogrede – tudi pri nas jih imamo nekaj) bo na krajše razdalje (torej vidna linija) hitrost približno trikrat višja. Sam doseg najbrž ne bo bistveno drugačen, hitrosti pa  bodo vsekakor višje. WRT54GL ima še eno težavo – vgrajeno ima le 100 Mb/s stikalo, Archer C5 pa ima gigabitno – torej so tudi hitrosti za ožičene naprave občutno višje.

Še o usmerjevalnikih

Sem dolgoletni bralec vaše revije. Prav v zadnji številki sem se razveselil novega preizkusa usmerjevalnikov. Po prebranem članku sem se odločil, da kupim router TP link Archer 5, kot ste ga tudi nekako priporočali za srednji razred. Pri naročanju pa sem opazil, da je na voljo tudi model Archer 7, ki je le malenkost dražji. Nikakor mi ni uspelo ugotoviti razlike, da bi se lahko odločil.

Peter

Model C7 je zmogljivejša različica C5. Edina omembe vredna razlika, ki jo najdemo, je teoretično višja hitrost. Pri usmerjevalnikih izdelovalci namreč napišejo najvišjo teoretično hitrost, ki sicer nima kaj dosti skupnega s hitrostjo v praksi. C7 resda nismo preizkusili (enostavno ni prostora, da bi preizkusili prav vsak model vsakega izdelovalca), si pa mislimo, da slabši od C5 ne more biti ;)

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki