Na mizi ali pod njo?
Tablice in pametni telefoni so morda prevzeli vso pozornost, ki jo namenjamo novostim na področju računalništva in »računalništva«, a dejstvo je, da večino dela še vedno opravimo na osebnih računalnikih. Prenosnih in tistih, ki ždijo pod mizo.
» Kaj smo ugotovili?
Zelo na kratko - če boste prenosnik tudi v resnici kam prenašali, izberite prenosnik. Drugače je vedno bolje izbrati namizni računalnik, ker je cenejši, prilagodljivejši in udobnejši. Med prenosniki pa nemara raje tistega za 500 kot tistega za 2500 evrov ...
Seveda s(m)o vsi vedno polnih ust, ko je treba tablice in telefone predstaviti v delovni luči, saj jim je vendar mogoče priklopiti tudi tipkovnico, pa celo večji zunanji zaslon in celo miško, če jo ravno potrebujemo. Pa vendar ostaja dejstvo, da so današnje pametne mobilne naprave narejene za konzumiranje vsebin, med drugim tudi zato, ker so temu prilagojeni tudi njihovi operacijski sistemi in uporabniški programi. Samo pomislite – koliko let se že igramo s tablicami in telefoni, pa zanje še vedno ni na voljo preglednice ali urejevalnika besedil, ki bi po uporabnosti vsaj od daleč spominjal na tiste, ki smo jih na osebnih računalnikih vajeni že desetletja? Zadnje Microsoftove aplikacije se temu resda približujejo, a še vedno niso tam, kot bi morale biti.
Ne, za delo potrebujemo računalnik, pa naj na njem teče Windows, MacOS ali celo Linux. Računalnik ima temu prilagojen operacijski sistem (ki temelji na paradigmi datotek), ima temu prilagojene aplikacije in ima temu prilagojeno celotno ergonomijo naprave. Zapovrh je še dovolj hiter in se ne zatika ob vsakem preklopu v drugo aplikacijo ali ob odpiranju datoteke. Takih spodrsljajev smo bili deležni pred dvajsetimi leti, ko smo za vsako novo različico Windowsa ali Officea skorajda morali kupiti tudi nov in hitrejši računalnik, danes pa ne več. Če danes kupimo računalnik, ki sodi v nekakšno zlato sredino, smo lahko prepričani, da bo strojno dovolj močan, da bo svoje delo opravljal tudi čez kar nekaj let. V resnici se moramo bati le »plastične« izdelave, ki povzroči, da prenosniku začnejo odpadati tipke, da se mu polomijo tečaji, s katerimi je pritrjen zaslon, ali pa se polomijo vtičnice za napajalnik ali celo USB.
Pa vendar so med današnjimi računalniki kljub vsemu tudi razlike. Tudi takšne, ki jih izdelovalci cenijo na tisoč in več evrov. Za začetek bi še vedno izpostavili razliko, ki je tako očitna, da jo marsikdo popolnoma spregleda – nekateri računalniki tudi danes vendarle niso prenosni. Da, so tudi namizni računalniki, z ločenim monitorjem in tipkovnico, ki jih ne moremo prenašati. Rekli boste, da ste to seveda vedeli, a prodaja takih računalnikov tako zelo upada, da morda tudi ni tako. In še več – namizni računalniki imajo kar veliko prednosti, od slabosti pa v resnici le to, da – niso prenosni.
Natančnejše razlike med obema vrstama računalnikov najdete na naslednjih straneh, če vas ne bodo prepričane, pa se seveda zatopite v test 17-palčnih prenosnikov, ki so tisto, čemur bi Američani rekli »power horse«. Se pravi, računalniki, ki so (lahko tudi) vrhunsko močni, ki imajo (lahko) vgrajene zelo velike diske, ki imajo velike zaslone in ki jih poleg tega tudi prenašamo. Ker delajo – na akumulator. Med njimi najdemo take, ki stanejo borih 500 evrov, in tiste, ki stanejo trikrat ali še večkrat toliko. Nekateri med njimi so »plastični«, nekateri med njimi so taki, da bi jim skorajda lahko rekli prevozniki (če bi imeli vgrajena kolesa), spet tretji imajo vgrajene grafične kartice, ki že same zase potrebujejo toliko električne energije, da je tistih nekaj ur avtonomije, ki smo jim jih namerili, skorajda čudež. Kakorkoli, na naslednjih straneh si preberite, kaj o 17-palčnih prenosnikih meni Monitorjev laboratorij.
