Objavljeno: 24.2.2015 | Avtor: Marko Kovač | Monitor Marec 2015

Od tiskalnika do miške

Xerox PARC (Palo Alto Research Center) je znan laboratorij iz zgodbe o nastanku modernih računalnikov. Po legendi naj bi mladi Steve Jobs vohunil po raziskovalnem centru in najboljše tehnologije gladko uporabil za svoj Macintosh. Tej pripovedi vsako desetletje doda še nekoliko več skrivnostnosti, a v resnici ni bilo tako preprosto.

Xerox PARC je drugi razvojni oddelek Xeroxa, ki so ga ustanovili na zahodni ameriški obali, kakih 5000 km stran od sedeža podjetja. Pobudnik ustanovitve PARCa in tudi njegov dolgotrajni vodja je bil Bob Taylor, ki je prej načeloval računalniškemu razvojnemu oddelku ARPA, prav tistemu, ki je zgradil ARPANET, predhodnika današnjega interneta, še prej pa je delal v Nasi. No, nič manj zanimivo ni tudi njegovo šolanje na Teksaški univerzi, kjer je zbiral predmete podobno kot bonbončke in na koncu diplomiral iz eksperimentalne psihologije in matematike. Čeprav se zdi danes ustanavljanje razvojnega oddelka v Silicijevi dolini nujnost, pa je bilo pred slabega pol stoletja to razmeroma pogumno dejanje. Xerox je po predstavitvi kopirnega stroja 914 leta 1959 žel sadove svojega dela in njegovo ime je postalo v Ameriki sinonim za kopiranje, tako kot je danes Google sinonim za iskanje po somrežju. (Mimogrede, Xeroxova slava je bila omejena bolj na ZDA – ko je James Bond v filmu V službi njenega veličanstva leta 1969 potreboval kopijo dokumenta, je uporabil Olivettijev mokri tisk. Ni čudno, da George Lazenby, ki je takrat upodobil slavnega vohuna, ni nikoli več nastopil v vlogi agenta 007.)

Eden od kasnejših prototipov Kayevega Dynabooka

Eden od kasnejših prototipov Kayevega Dynabooka

Laserski tiskalnik

Omenjena razdalja med sedežem podjetja in hipijevska kultura v San Franciscu in okolici sta prispevali k poslovni ležernosti okolja, obenem pa je zastoj v državnem financiranju Nase in Ameriške vojske pomenil, da je bilo na voljo veliko izkušenih inženirjev. Ves ta ustvarjalni kaos je v Xeroxu PARCu ustvaril ustvarjalno ozračje in to je botrovalo vzniku prenekaterih revolucionarnih zamisli, ki so uporabne še danes, na primer laserskega tiskalnika, računalniške rasterske grafike, grafičnega uporabniškega vmesnika (GUI), urejevalnika besedila WYSIWYG, predhodnika PostScripta, ethernetnega krajevnega omrežja, predmetno usmerjenega programiranja in podobnega.

Za Xerox je bila najpomembnejša zamisel izum laserskega tiskalnika, ki ga je sicer že leta 1969 zasnoval Gary Starkweather. Xerox je takrat obvladoval kopirne stroje, ki so za risanje na kopirni boben uporabljali presvetljeno (skenirano) sliko. Starkweather pa si je zamisli, da bi lahko iz računalnika dobil sliko tako, da bi skenirani del nadomestil z laserjem, ki bi sliko zarisal neposredno na valj. A Xerox se je takrat že ukvarjal z dvema podobnima zamislima in Starkweatherjeva ni prišla do izraza. Nadrejeni so mu naročili, naj raziskave opusti, a je trmoglavo nadaljeval, dokler ni zahteval premestitve v novo ustanovljeni Xerox PARC in tam izdelek dokončal. Čeprav je IBM prvi ponudil laserski tiskalnik na trgu, je Xerox s svojim univerzalnim modelom 9700 prevladoval na področju računalniškega tiska v poznih sedemdesetih letih. Pravzaprav tiskalnik ni bil slab niti po današnjih merilih, saj je omogočal ločljivost 300 dpi, podajalnik je držal do 2500 listov, na tiskalnik pa je bilo mogoče namestiti tako zaslon kot tudi tračno enoto.

Čeprav je laserski tiskalnik pomemben dosežek, saj ga v zelo podobni obliki uporabljamo še danes, pa je pravi prispevek Xeroxa PARCa k razvoju računalniške industrije povezan prav z zbližanjem računalnikov s širokim krogom uporabnikov. Če so bili računalniki še okoli leta 1970 le orjaške omare, s katerimi so lahko upravljali le spretno priučeni operatorji, so dobro desetletje zatem že bili male namizne škatle, s katerimi so se lahko spoprijeli tudi otroci. V začetku sedemdesetih let je Xerox PARC združil nekatere najboljše računalniške strokovnjake za strojno in programsko opremo. V naslednjem desetletju je ta sinergija pripeljala do prave eksplozije zamisli in izumov s tega področja. Zanimiv je primer, kaj je na pogovoru za zaposlitev povedal Alan Kay, kasneje eden najbolj znanih računalniških vizionarjev. Na razgovoru je bilo zastavljeno tudi vprašanje, kaj si predstavlja, da bo njegov največji dosežek v PARCu, in Kay je izstrelil ­– osebni računalnik. Ker je bil to začetek sedemdesetih let in ker sogovornik o tem ni vedel prav veliko, je Kay nadaljeval – pokazal je na svoj zvezek (notebook) in dejal, da si predstavlja tako velik računalnik, ki ne bo težji od nekaj kilogramov. Na zgornji strani bo raven zaslon, spodaj pa tipkovnica, računalnik pa bi imel dovolj moči za upravljanje in shranjevanje pošte, datoteke, glasbe, slik in knjig, stal bi manj kot 500 dolarjev. Kljub skepsi izpraševalca je bil Kay sprejet v PARC, tam je nadaljeval razvoj videnja računalnika predvsem kot orodja za krepitev ustvarjalnosti posameznika – v tej smeri je tekel razvoj računalnikov v naslednjih nekaj desetletjih. A takratna tehnologija ni omogočala izdelave takega računalnika in Kay se je kmalu znašel pred zidom, ko svojih idej ni mogel uresničiti. Zato je predlagal, da vmes naredijo nekaj vmesnih različic njegovega Dynabooka, morda v velikosti kovčka (ne smemo pozabiti, da govorimo o časih, ko je računalnik,  velik kot pralni stroj, veljal malone za prenosnik).

Zgodba o Jobsu

Steve Jobs je Xerox PARC obiskal decembra 1979. Čeprav je takrat minilo le nekaj let od ustanovitve Appla, pa je ta z računalnikom Apple II že postal eno najpomembnejših računalniških podjetij, na drugi strani pa je bil Xerox PARC gonilna sila računalniških zamisli v sedemdesetih. Kljub temu Jobs Xeroxa ni obiskal praznih rok, za razkritje skrivnosti je ponudil precej delnic v bodoči javni ponudbi (IPO). Med enim od obiskov so mu tako pokazali Xerox Alto. Jobs je navdušeno skakal okoli računalnika, saj je bil ta opremljen z miško, imel je velik grafični zaslon, na njem so bili zarisani ikone in okna. Besedila je bilo mogoče oblikovati z elegantnim urejevalnikom, pa tudi z drugimi zaposlenimi deliti elektronsko pošto po ethernetnem omrežju. Jobs je bil presenečen tudi nad tem, da Xerox računalnika ni hotel ali zmogel prodajati.

A četudi si je Jobs »izposodil« nekatere prvine operacijskega sistema, so jih v Applu dodobra predelali. Izboljšali so miško – izdelava je postala cenejša, miška pa trpežnejša. Prav tako so prilagodili okna, da  jih je bilo laže oblikovati prav z miško. Apple je nekatere zamisli uporabil šele v računalniku Lisa, ki je ugledal luč sveta leta 1983, dobra tri leta po Jobsovem obisku. A uspeh je izostal, saj so bile zamisli prezahtevne za takratno stanje tehnike in predvsem cene. Lisa tako ni doživela pomembnega uspeha, Jobs pa je poskušal ustvariti priljubljen računalnik z Macintoshem le leto zatem. A tudi tega je težila visoka cena in zategadelj slabši odziv kupcev, tako da se je le leto kasneje Jobs umaknil iz Appla. Macintosh je kasneje sicer pridobil zveste kupce, a večji del trga je že zavzel Microsoft s podobnim izposojanjem, kot ga je prej uporabil Apple.

Xerox Alto

Kayevo vizionarstvo je rodilo številne preroške misli. Ena bolj znanih je nastala, ko so ga vodilni v  Xeroxu spraševali o rabi njihovih idej za osnovni posel – tisk dokumentov in kako podjetje pripraviti na razvoj računalniških tehnologij. Takrat jim je dejal, da je najboljši način za predvidevanje prihodnosti to, da jo preprosto izumiš. A tudi on ni mogel proti omejitvam realnosti, zato se je povezal s somišljeniki, ki so, podobno kot on, snovali računalnike. Že leta 1973 so izdelali računalnik Xerox Alto, ki je vseboval številne prej omenjene komponente, kot so računalniška miš, grafično okolje, omrežna povezava ipd., prepoznaven pa je bil po zaslonu, ki je bil pokončno nameščen (da ustreza videzu lista papirja). Računalnik je poganjala TIjeva aritmetična logična enota 74181, poenostavljen mikroprocesor, ki je deloval pri frekvenci slabih 6 MHz in je bil z drugimi enotami povezan prek vodila. Računalnik je bil opremljen s 128 kB pomnilnika, uporabniki pa so lahko dodali še 2,5 MB disk. Od Kayevih prvotnih zamisli pa se je najbolj ločil po velikosti – skupaj z diskom je bil velik za manjši ameriški hladilnik – in predvsem po ceni – osnovna enota je stala 75.000 dolarjev (približno 170.000 evrov v današnjem denarju), nadaljnja pa 16.000 dolarjev (današnjih 36.000 evrov). V slabem desetletju je Xerox PARC izdelal nekaj tisoč računalnikov Alto. Večina je pristala pri Xeroxu kot delovni računalniki, nekaj pa so jih podarili sodelujočim raziskovalnim institucijam, kot so univerze.

Računalnik Xerox Alto

Računalnik Xerox Alto

Xerox verjetno zaradi visoke cene ni opazil priložnosti za trženje Alta, še več, na prvih demonstracijah sistema so poslovneži ostali skeptični, zanimivo pa je, da so ga hitro pograbile njihove žene, ki so povečini znale tipkati (moškim se to takrat ni spodobilo) in so predstavljene računalnike brž začele preizkušati. Še sredi sedemdesetih so v Xeroxu trdili, da bo družbeni vpliv kopirnih strojev v prihodnosti veliko večji od vpliva računalnikov. Tudi zato sta Xerox PARC prehitela tako Apple kot IBM. Prvi je z Applom II sicer ponujal tako barvno grafiko kot zvok, a je bil uporabniški vmesnik še daleč od tega, da bi bil prijazen do uporabnika, IBMov PC pa je bil še bolj špartanski. Šele po neuspehu prvega Xeroxovega računalnika, ki je temeljil na operacijskem sistemu CP/M, so se odločili, da ponudijo nekoliko spremenjen Alto – Xerox Star. A ta je prišel že v močno nasičeno okolje, ki so ga obvladovali precej cenejši tekmeci. Po nekaj letih so umaknili tudi tega in Xerox se je poslovil od izdelave  računalnikov.

Operacijski sistem Smalltalk je ponujal grafično okolje, okna in ikone.

Operacijski sistem Smalltalk je ponujal grafično okolje, okna in ikone.

Xerox PARC je danes samostojni raziskovalni laboratorij, ki razvija izdelke in tehnologije s področja čistih tehnologij, oblikovanja uporabniškega vmesnika in še svoje izkušnje v obliki svetovanja prodaja številnim podjetjem. Glavni naročnik ostaja Xerox, med drugimi pa so še VMware, Samsung in Fujitsu. A zapuščina Xeroxa PARCa je veliko širša. V letih najsilovitejšega razvoja so uresničili številne zamisli, ki so spremenile razvoj računalnikov. A prav zaradi številčnosti jim mnogih idej ni uspelo izkoristiti, denimo razvpitega Xeroxa Alte. Na drugi strani pa jim je uspelo z množico drugih zamisli, na primer razvojem laserskega tiska, ki ga ne bi bilo brez udeležbe in poznavanja razvoja računalništva. 

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

Monitor na Facebooku

Monitor TV na YouTube

HC1qqZaCLXM

  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji