Zakaj bi ročno pretipkavali besedila iz papirnih dokumentov, ko to zmore celo mobilni telefon? Katere aplikacije za optično prepoznavanje znakov so najboljše, kaj zmorejo in koliko stanejo? Kako jih uporabiti, da bo odstotek pravilno prebranega besedila kar najvišji? Katere so dovolj kakovostne za večje projekte?
Silicijeva dolina je veljala za svetlo pot v prihodnost, njeni glavni paradni konji (Google, Amazon, Apple in drugi) pa so dolgo uživali družbeni ugled, ki je izviral predvsem iz občutka napredka, odprtosti in dostopnosti. A časi se spreminjajo.
Plačilni dan je iz meseca v mesec težje dočakati, bogata ponudba slovenskih trgovin je preveč mamljiva, da se ne bi (pre)večkrat uklonili in na široko odprli denarnice. Minus na računu se posledično veča. Če ste se v kratkem opisu prepoznali, je naslednjih pet aplikacij za telefone iPhone namenjenih prav vam.
Barvanje je sproščujoča dejavnost, zato ne preseneča bogatost ponudbe digitalnih pobarvank na tržnici Google Play. Čeprav se sprva zdi, da so ti mobilni programski izdelki namenjeni otrokom, je večina spisanih za odrasle. Stresa se rešimo z naslednjimi odličnimi naslovi.
Prezi Viewer Aplikacija za vse, ki pripravljajo predstavitve s spletno storitvijo Prezi. Z njo lahko predstavitve kažemo neposredno z naprave iOS.
Navigation Gestures Navigation Gestures omogoča preprosto upravljanje gest, ki jih uporabljajo tudi lastniki telefonov in so privzeto brez možnosti dotika.
Microsoft je po nekaj letih napovedal novo različico strežniškega operacijskega sistema, ki dosedanji izdelek izpopolnjuje na področju varnosti, povezanosti v oblačne storitve in enostavnosti upravljanja sistema. Z njim ne želijo zgolj zadržati starih uporabnikov, temveč novačijo tudi tiste, ki bi se sicer odločili za Linux. Izdelek predstavlja osnovo za tako imenovani hibridni oblak, kjer uporabniki izkoriščajo najboljše lastnosti oblaka in namestitve na lastni lokaciji.
Poslovna analitika in poslovno obveščanje pa tudi vse več drugih poslovnih aplikacij se zadnje čase opira na tehnologijo strojnega učenja. Razkrivamo, kaj strojno učenje dejansko zmore in česa ne.
Raba podatkov v poslovnih okoljih se »neusmiljeno« povečuje, v ospredje pa stopa kakovost podatkov. Sedenje na kupu neuporabnih podatkov je muka in poslovni strošek, oplemenitenje podatkov pa se lahko izkaže za zlato jamo.
Poslovno obveščanje (BI) potrebuje bistveno več kot le zmogljivo tehnološko platformo. Tudi količina podatkov ni ključnega pomena, saj je pomembneje, da podjetje obdelanim podatkom lahko zaupa. Učinkovito poslovno obveščanje pa se še bolj kot s podatki ukvarja s poslovnimi osnovami – osredotoča se na procese in delo zaposlenih.
Podjetja se pripravljajo na podatkovno gnano gospodarstvo, posamezniki pa na podatkovno gnano družbo. Poplava oziroma kar razmah podatkov, ki smo jima priča v zadnjih letih, nista nujno dobra. Podatki niso le novodobna nafta, so tudi breme, o čemer se lahko iz dneva v dan prepričajo podjetja, ki poskušajo zbrati in obdelati vse, kar jim pride pod roke (beri: v različne sisteme). Da bo ta naloga v naslednjih mesecih in letih še precej zahtevnejša, bo poskrbela nova evropska splošna uredba o zaščiti osebnih podatkov (GDPR), ki bo upravljavcem in obdelovalcem osebnih podatkov precej pristrigla peruti. Doslej ti namreč uporabnikom niso kaj prida razkrivali, za kakšne namene obdelujejo njihove podatke ali pa jih celo preprodajajo tretjim osebam – z njihovo privolitvijo ali brez nje. Oziroma so bile slednje globoko skrite med tisoči vrsticami drobnega besedila o pogojih rabe, ki jih praktično nihče ne prebere – drugače bi ljudje bržkone uporabljali le še peščico (odprtokodnih) aplikacij.
Morda niste vedeli, toda prvi prenosni računalnik so izdelali Kanadčani, in sicer nekaj mesecev pred Američani. A kot že tolikokrat in na različnih področjih, se je tudi tokrat primerilo, da so zgodovino napisali zmagovalci, zato večina sveta (zmotno) meni, da je prvi prenosni računalnik izdelal Compaq, in ne v Evropi skoraj neznani Dynalogic Corporation.
Računalniki so danes nepogrešljiv sestavni del Formule 1. Pomembnega dela ne opravljajo le v dirkalniku, kjer spremljajo podatke iz stotin senzorjev, da se avto v hipu odziva na spremembe v okolici, temveč zlasti v raziskovanih laboratorijih. Moderni dirkalniki so rezultat petabajtov podatkov in milijonov ur procesorskega časa. Toda začelo se je na pisalnih mizah.
Skokovit napredek v tehnologiji električnih motorjev, avtonomnih sistemov in predvsem baterij odpira donedavna neslutene možnosti za zračni promet. Ta se še vedno povečuje, še posebej pomemben pa je za redko poseljene dežele z velikimi razdaljami med mesti. Razvoj odpira tudi nove možnosti za ukrotitev silne gneče v metropolah.
V začetku marca je podjetje Uber kot prvo uporabilo avtonomne tovornjake za komercialni prevoz tovora. Njihovo hčerinsko podjetje Otto jih je opremilo z naprednimi sistemi, ki so zmogli sami voziti po arizonski avtocesti, čeprav jih je po naselju še vedno upravljal voznik. Kljub temu bo treba na njihovo široko rabo še čakati.
Afera Cambridge Analytica se odvija po predvidenih smernicah. Generalni direktor omrežja Facebook, Mark Zuckerberg, je sredi aprila sedel na vroči stol obeh domov ameriške politike in odgovarjal na bolj in manj posrečena vprašanja ameriških senatorjev in kongresnikov o poslovnih praksah svojega podjetja.
Po razkritjih afere Cambridge Analytica, kjer se je izkazalo, da je omrežje Facebook podatke o svojih uporabnikih delilo z več podjetji, ta pa so jih nato izkoriščala v oglaševalske namene, so svoj kos mesa poleg razburjenih uporabnikov in nevladnih organizacij zahtevali tudi ameriški politiki v senatu in kongresu.
Vse, kar zadnje čase beremo o Facebooku, vsa Zuckerbergova opravičevanja, vsi »popravki«, ki jih obljublja, vse to je dimna zavesa. Kajti vse to, o čemer poslušamo, je v resnici del Facebookovega poslovnega modela, vse to je del tega, kar Facebook je. Pa vendar, ali je mogoče, da se jim kdaj kaj zalomi enostavno zato, ker so preveliki? Ker so nerodni? Ker ne zmorejo upravljati milijard uporabnikov in stotin držav z njimi lastnimi predpisi in posebnostmi? Varnostna/finančna vrzel, ki smo jo februarja in marcu odkrili, preizkusili in tudi zaprli pri Monitorju, kaže natančno na to.
Igre s številkami so odlično urjenje možganov, zato jih na mobilnih napravah kar mrgoli. Na telefonih iPhone in tablicah iPad lahko poleg številnih različic Sudokuja igramo tudi naslednje bisere.
Kolesarska sezona je v polnem teku, zato smo več zunaj kot pred zasloni. Da kljub temu ne bi bili popolnoma odrezani od sveta, poskrbijo kolesarski računalniki. Slednje z naslednjimi programi učinkovito nadomesti prav vsak pametni telefon.
CheckMyTrip – Travel Itinerary Nadvse koristna aplikacija za potovanja, obsega tudi zelo natančne podatke o odhodih in prihodih letal.
Messenger Home - Launcher with SMS Home Screen Zaganjalnik Messenger Home je preprost izdelek s prilagodljivimi zasloni in seznamom aplikacij, ki osnovni zaslon v celoti posveti besedilnemu sporočanju.
Zavarovalniško računovodenje in poročanje bo letos ena glavnih tem v zavarovalnicah, saj je zanje že skrajni čas, da začno uvajati mednarodne standarde računovodskega poročanja IFRS 17.
Tehnologija pomenljivo spreminja tudi področje zavarovalništva. V ospredje stopa uporabniška izkušnja, tehnične inovacije pa skrbijo za vedno nove digitalne, spletne, mobilne in interaktivne rešitve, ki skupaj s spremenjenimi poslovnimi modeli uresničujejo novo razsežnost zavarovalništva: zavarovalništvo po meri.
Sodobne banke prav nič ne spominjajo na banke preteklega desetletja. Tehnološki razvoj, ki je naprej poskrbel za telefonsko, nato pa še za spletno in mobilno bančništvo, se ne zaustavlja. Danes si banke želijo obvladati interakcijo s strankami, saj je ta – seveda dobra – predpogoj, da jih sploh zadržijo.
Digitalna preobrazba v bančništvu je šele začela kazati zobe, vsem pa je jasno, da bo skrajno intenzivna. Poraženci – tako tehnološki kot organizacijski – bodo romali na smetišče zgodovine.
Fraza, da ljudje težje zamenjamo banko kot partnerja, postaja oguljena. A (še kar) drži. Vsaj v mojem primeru. Banko, kjer upravljam osebne finance, sem nazadnje zamenjal ob koncu študija, banko za poslovne finance pa ob menjavi oblike poslovnega subjekta. Nobena izmed njiju ni idealna, še manj bi lahko uporabil pridevnik napredna. Nasprotno, precej nazadnjaški in počasni sta pri uvajanju novosti. Še danes nimam njunih brezstičnih plačilnih kartic, ki so se v Sloveniji pojavile leta 2014. Te izzive rešujem z uporabo storitev drugih ponudnikov. Postal sem komitent spletne banke N26, redno uporabljam storitvi PayPal in AliPay. In razmišljam – razmišljam, ali vendarle ne bi veljalo prekiniti s potuho. To, da uporabniki ostajamo pri tehnološko nezrelih ponudnikih finančnih storitev, pomeni, da jih pasivno podpiramo.
Osebni računalniki so se sredi sredine prejšnjega stoletja komaj dobro znebili vakuumskih cevi (»elektronk«), že so katodne cevi priromale v računalniške monitorje in tam ostale več desetletij. Trpežna tehnologija sicer brezhibno deluje še danes.
Mobilne naprave z operacijskim sistemom Android prevzemajo funkcionalnosti domačih osebnih računalnikov. Poglejmo, kako enostavno jih programiramo in katere programske jezike lahko pri tem uporabljamo.
Verjetno ste že prebrali kakšno športno novico na Twitterju, ki jo je napisala umetna inteligenca, pa tega niste opazili. Če bi morali ugotoviti, katero sliko je narisal kakšen postmodernist in katero računalnik, bi bili v hudi zadregi. Računalniško generirane glasbe v krajših videoposnetkih na YouTubu pa tako ali tako ne opazimo več. Umetna inteligenca je začela snemati tudi – resda odbite – filme, prevajati pa tako ali tako zna že zelo solidno. Kaj ljudem sploh še ostane?
Arhiv
Po letih
Po kategorijah
Po avtorjih
