Kakšen/kateri računalnik kupiti

Objavljeno: 24.9.2019 | Avtor: Miran Varga | Kategorija: Fokus | Revija: Oktober 2019

Pogled na cenik računalniških komponent, posebej če prav od blizu ne spremljate njihovega razvoja, je lahko kar stresno opravilo. A z našim vodnikom boste lahko mirneje kupili tak računalnik, kot ga potrebujete.

Klasičnih osebnih računalnikov, predvsem namiznih modelov, se zadnja leta sicer proda manj kot v preteklosti, a imajo ti na svoji strani še vedno dovolj argumentov, s katerimi premagujejo tekmece – tako prenosnike kot tablice. Čeprav osebni računalniki niso več tako zelo iskane naprave, se ne dajo, razvoj gre tudi na tem področju nezaustavljivo naprej. Njihovi konkurenti, predvsem prenosni računalniki in tablice, v en glas vpijejo, kako bolj prilagodljivi in priročni so zavoljo svoje oblike in zasnove, a vsi pozabljajo na eno stvar – tudi osebni računalniki so v svoji namizni različici še kako prilagodljivi, in sicer na področjih, ki skozi oči določenih skupin uporabnikov štejejo vsaj dvojno.

Osebni računalniki – »namizni« ali »podmizni« – namreč niso omejeni glede procesorske moči ali količine pomnilnika. Odvisno od naših potreb si lahko omislimo miniaturen sistem, ki bo skrit na hrbtni strani računalniškega monitorja in bo deloval tako tiho, da bomo pravzaprav pozabili nanj, ali pa se lahko odločimo za pravcatega velikana in na delovno mizo postavimo podatkovni center v malem. Če radi igramo najnovejše računalniške igre na dveh ali treh zaslonih v polni visoki ali celo še višji ločljivosti oziroma menimo, da je koristno, če k sebi pretočimo čim večji del medmrežja, nam praktično ostane samo ena prava izbira – osebni računalnik. A tudi med tema skrajnostma obstaja cel spekter uporabnikov, ki imajo namizne računalnike raje od prenosnih.

V nadaljevanju predstavljamo svojo trenutno izbiro namiznih računalnikov za različne skupine uporabnikov oziroma namenov uporabe. Objavljamo računalniške konfiguracije, ki jih lahko sestavimo sami. Če nismo vešči sestave računalnika (ta je sicer na ravni kock Lego), jo lahko zaupamo računalniški trgovini. Cene sestave računalnika se večinoma gibljejo med 20 in 30 evri.

Sodobne računalnike oziroma njihove komponente spremlja vedno več svetlobnih podpisov. K sreči lahko prav vse tudi izklopimo, če se nam zdijo moteči.

Zavedati se je treba, da je računalnik tako dober oziroma hiter in odziven, kolikor je dober njegov najšibkejši člen. Če bomo računalnik opremili s počasnim diskom, se nam bo delo z njim na trenutke zdelo prav neverjetno počasno. Prav zato v našem vodniku poudarjamo uravnotežene konfiguracije.

Nakup računalnika priporočamo v specializirani računalniški trgovini, pogosto taki, ki ta posel opravlja že desetletje, manj navdušeni pa smo nad ponudbo tehničnega blaga oziroma računalnikov pri trgovcih z živili in drugimi življenjskimi potrebščinami – takšni »akcijski« računalniki so namreč pogosto slabše uravnoteženi, saj so zavoljo pritiska nizke cene proizvajalci pogosto sprejeli kak kompromis preveč.

Ko smo že pri kompromisih ... Vsi seveda ne sodimo v kategorijo uporabnikov z neomejenimi proračuni, zato bomo morali na kakšnem področju biti pripravljeni sprejeti določen kompromis, če želimo, da se nam denarnica preveč ne stanjša. Kje ne varčevati? Tudi to je odlično vprašanje. Dolgoletne izkušnje kažejo, da ne gre pretirano varčevati pri napajalnikih, sploh če sestavljate zmogljivejši računalnik, saj tisti, ki delujejo na meji svojih zmogljivosti, tudi prej odidejo v večna lovišča. Neredko se skupaj z okvaro napajalnika lahko poslovi še kakšna druga komponenta, uresničitve tega scenarija pa si tudi nihče izmed nas ne želi. Sami prav tako ne bi gledali na vsak evro pri izbiri osnovne plošče, saj zanjo velja, da je temeljni kamen sistema in so nanjo vgrajene vse komponente. Sploh v luči rabe najnovejših procesorjev, ki zahtevajo res visoke tokove in oddajajo ogromno toplote, je izbira kakovostne plošče toliko pomembnejša. Pa dobro kupite!

  

Računalnik za najmanj zahtevne uporabnike in pisarne

Napredek na področju razvoja računalniških komponent ima zelo dobrodošlo posledico predvsem za najmanj zahtevne uporabnike. Ti že sicer ne rabijo pretiranih zmogljivosti, zato zanje običajno zadostujejo že najcenejše komponente s cenikov. Vseeno pa gre tudi v primeru komponent z začetka cenovne lestvice poiskati uravnoteženo konfiguracijo. In predvsem ne varčevati do skrajnosti – v splošnem še vedno velja, da mora biti računalnik uravnotežen, sicer bo njegovo ozko grlo še bolj prihajalo do izraza in jezilo uporabnika.

Danes so že najcenejši računalniški sistemi dovolj zmogljivi za več kot zadovoljivo poganjanje operacijskega sistema ter večine pisarniških aplikacij, torej bodo kos brskanju po spletu ob sočasnem poslušanju glasbe, branju e-pošte in pripravi oziroma urejanju kakšnega dokumenta. Če pa uporabniki sodijo le med tiste, ki na računalniku praktično nič ne ustvarjajo, temveč le »konzumirajo«, torej prebirajo/gledajo/poslušajo vsebine, velja morebiti razmisliti tudi o nakupu tablice.

Najmanj zahtevnim uporabnikom priporočamo nakup sistema, sestavljenega iz dvojedrnega procesorja (AMD ali Intel) z vgrajeno grafiko ter cenejše, a s priključki dobro založene osnovne plošče. Daleč najbolj posrečena in uravnotežena izbira ta hip se nam zdi procesor AMD Athlon 200GE, ki za odšteti denar prinaša res veliko matematičnih in grafičnih zmogljivosti. Štirje gigabajti pomnilnika bodo več kot zadostovali za vsakdanja opravila. Diske z zmogljivostmi hrambe podatkov manjše od enega terabajta (1 TB) se danes že težko dobi, zato smo izbrali prav to vrednost. K sreči so doplačila za večjo zmogljivost (2 TB) relativno majhna, zato velja o njih resno razmisliti, če nameravamo na računalniku vendarle hraniti večjo količino fotografij ali video posnetkov oziroma drugih datotek. In obratno, če nimamo večjih potreb po hrambi večpredstavnostnih datotek in imamo opravka predvsem s pisarniškimi dokumenti, potem priporočamo vgradnjo pogona SSD, saj bo z njim računalnik deloval še precej bolj odzivno. Glede na trenutno zelo ugodne cene pogonov SSD bi veljalo razmisliti o takšnem, ki je zmogljivosti vsaj 240 GB.

Za računalnik, ki naj preprosto deluje, ni treba izbrati niti velikega niti dragega ohišja. Dovolj bo že, če pri trgovcih z računalniško opremo izberemo model ohišja, katerega zunanja podoba nam je všeč, ohišje pa ima že vgrajen napajalnik. Moč napajalnika zaradi nezahtevnih komponent ni pomembna, zadostoval bo že 200 W. Morebiti velja preveriti, ali ima vgrajen večji ventilator (premera 12 ali 14 cm), saj so ti v praksi nekoliko tišji. Če uporabnik računalnika ne uporablja več ploščkov (CD, DVD), je tudi nakup optičnega pogona odveč. V nasprotnem primeru pa pač dodamo slaba dva desetaka, da nam prodajalec v računalnik vgradi DVD-zapisovalnik.

Zavedamo se, da je večina povprečnih uporabnikov navajena okenskega okolja. Prav zato velja skupaj z novim računalnikom kupiti tudi eno izmed osnovnih različic operacijskega sistema Microsoft Windows, pri čemer druge izbire kot Windows 10 praktično ni več. Poleg tega je delo s takim računalnikom bržkone lažje kot privajanje uporabnika na katerega izmed brezplačnih operacijskih sistemov. Takšna konfiguracija računalnika bo žep posameznika izpraznila med 200 in 350 evri, temu znesku pa je seveda treba dodati še izdatek za tipkovnico, miško, monitor in morebitne zvočnike (če ti niso že vgrajeni v računalniški monitor).

Kot sledi že iz zgornjega mednaslova bo tako sestavljen računalnik ustrezen tudi za vsako povprečno delovno mesto oziroma pisarniško delo. Za tipkanje v Wordu in delo s preglednicami Excel danes zadostuje že najšibkejši stroj.

Predlagana zasnova računalnika:

plošča s sistemskim naborom AMD A320 oziroma Intel H110

procesor AMD Athlon 200GE ali Intel Pentium G4560

pomnilnik 4 GB DDR4 2400 MHz

disk zmogljivosti 1 TB ali pogon SSD zmogljivosti 240 GB

ohišje z vgrajenim napajalnikom (300–420 W)

DVD-zapisovalnik (opcijsko)

operacijski sistem Microsoft Windows 10 Home (opcijsko)

Cena: Od 200 do 350 evrov.

  

Vsestranski domači računalnik

Sestava vsestranskega domačega računalnika je vedno velik izziv, saj mora biti kos tako nadobudni mladini kot staršema. Sposoben mora biti zadovoljivo poganjati tudi kakšno zahtevnejšo aplikacijo kot tudi novejše igre, seveda ne ob vklopljenih vseh grafičnih bonbončkih, ki jih te nudijo. Računalnik, ki bo vsakdanja opravila opravil hitro in zlahka ter otrokom omogočil priložnostno igranje iger, torej.

Konfiguracijo, ki nas bo veljala okoli od 200 do 250 evrov več kot računalnik za manj zahtevne uporabnike, bodo najbolj podražili zmogljivejši procesor in dražja plošča ter grafična kartica. Da bo računskih zmogljivosti dovolj za praktično vse naloge, ki jih računalniku lahko zadajo člani sodobnega gospodinjstva, velja računalnik opremiti z zmogljivim štiri- ali šestjedrnim procesorjem. Poldrugi stotak, naložen v matematično srce računalnika, namreč jamči, da bo ta več let kos zadanim nalogam, medtem ko bomo morebiti kakšno drugo komponento vmes že nadgradili. Če si omislimo predlagani procesor AMD, ga velja založiti tudi z nekoliko hitrejšim delovnim pomnilnikom (3000 MHz DDR4 ali hitrejšim), saj bomo na ta način znatno pohitrili tudi delovanje v procesor vgrajene grafične rešitve. Pomnilnik se počasi vendarle ceni, zato bi sami izbrali kar kombinacijo 2 × 4 GB, več zlepa ne bomo potrebovali v življenjski dobi računalnika. Tudi pri osnovni plošči ne gre pretirano varčevati in velja izbrati model s kopico priključkov (USB3, SATA3, 7.1 zvok, LAN), saj so prav družinski računalniki v praksi v povprečju prižgani najdlje časa.

Izbiri ohišja navadno ne posvečamo pretirane pozornosti. A tudi v majhna ohišja je moč vgraditi (skoraj) vse komponente, le nekoliko previdnejši moramo biti pri njihovi izbiri. Daljše grafične kartice pogosto ne pridejo v poštev. Lahko pa si omislimo tudi »trikotno« ohišje.

Če igranje grafično zahtevnih iger ni na spisku želja, smo prihranili izdatek za grafično kartico. Po potrebi jo lahko še vedno kadarkoli dokupimo in vgradimo. Če pa bi mladež s prijatelji vseeno rada odigrala kakšno sodobno strelsko igro ali digitalno pustolovščino, ki tisto pravo izkušnjo ponujajo šele s sliko visoke ločljivosti, pa se velja kar takoj odločiti za nakup grafične kartice. Z vidika uravnoteženosti računalnika svetujemo, da je izdatek za grafično kartico primerljiv z zneskom, ki ga bomo odšteli za procesor (torej med 150 in 200 evri). Za ta denar sta trenutno najbolj priljubljeni kartici AMD Radeon RX570 ter Nvidia GeForce GTX 1050 Ti, tudi GTX 1650. Seveda na področju grafike večji denarni vložek v igrah prinese večje število prikazanih sličic na sekundo, zato velja premisliti, ali ne bi družina z zahtevnimi najmlajšimi člani gospodinjstva nemara raje posegla po igričarskem računalniku (če ji to seveda dovoljuje družinski proračun).

Večje število družinskih članov navadno hrani več podatkov kot posameznik, zato bo naložba v disk večjih zmogljivosti še kako dobrodošla. Priporočamo vsaj disk zmogljivosti 2 TB, a če se pokaže potreba po še več prostora, je dobro vedeti, da je diske v računalnik relativno enostavno dodati. V družinski računalnik je zelo priporočljivo vgraditi tudi pogon SSD, saj bo ta znatno pohitril njegovo odzivnost, četudi je ta manjših zmogljivosti (npr. 240 GB, priporočamo sicer 480 GB) in so na njem nameščeni le operacijski sistem ter pogosto uporabljane aplikacije in igre (večpredstavnostne datoteke pa se hranijo na disku).

Predlagana procesorja in grafični kartici še vedno ne sodijo med potratnejše primerke, kar zadeva električno energijo, zato te komponente še vedno lahko delujejo tudi na najcenejših napajalnikih, ki jih danes proizvajalci prilagajo cenovno ugodnim računalniškim ohišjem. Če pa gledamo malo v prihodnost in možnosti nadgradnje ter razširitev, potem morebiti velja razmisliti o nekoliko močnejšem napajalniku, a brez pretiravanja, 550 W moči bo dovolj za tako rekoč vsak domači računalnik. Tudi v primeru družine je zgodba z izbiro operacijskega sistema podobna kot pri manj zahtevnih uporabnikih. Priporočamo okenski operacijski sistem, pri čemer staršem svetujemo, da ima vsak družinski član svoj uporabniški račun. Prav tako priporočamo, da ima vsak družinski računalnik nameščen protivirusni program, četudi brezplačen.

Predlagana zasnova računalnika:

plošča s sistemskim naborom AMD A320 ali B450 oziroma Intel H310 ali B360

procesor AMD Ryzen 3400G ali Intel Core i3-9100F (osnovne potrebe) oziroma AMD Ryzen 5 3600 ali Intel Core i5-9400F (zahtevnejše potrebe)

pomnilnik 2 x 4 GB DDR4 2666 ali 3000 MHz

disk zmogljivosti 2 TB in/ali pogon SSD zmogljivosti 240 GB

grafična kartica AMD Radeon RX570 ali Nvidia GeForce GTX 1050 Ti ali GTX 1650

ohišje in napajalnik (zmogljivosti med 420 in 550 W)

DVD-zapisovalnik (opcijsko)

operacijski sistem Microsoft Windows 10 Home (opcijsko)

Cena: Od 550 do 800 evrov.

  

Igričarski računalniki – stroji z drugega planeta

Brez dvoma je v praksi še najtežje sestaviti igričarski računalnik. Če nismo pretirano omejeni z denarjem, velja razmišljati vsaj malo v prihodnost, torej, kakšne igre bi radi igrali čez leto dni.

Posebno mesto med računalniki imajo seveda računalniki za igre. Sodobne igre so grafično in matematično izjemno zahtevne, še posebej če jih želimo igrati v polni visoki ločljivosti (ali še višji) in na več računalniških zaslonih. Temu primerna mora biti tudi sestava računalnika, v katerem igra osrednjo vlogo grafična kartica, pa tudi vse druge komponente morajo biti podrejene predvsem hitrosti. Recept za dober igričarski računalnik sestavljajo naslednje komponente: zmogljiv večjedrni procesor z visokim delovnim taktom, obilo pomnilnika, zmogljiva grafična kartica ter pogon SSD. Kaj torej izbrati? Zmogljivih procesorjev na trgu ne manjka, precej manj pa je obenem še relativno cenovno dostopnih. Trenutno bi sami pogledovali predvsem po šestjedrnikih, saj večina iger še vedno ne zna izkoriščati bistveno več kot dveh ali štirih jeder, kar pa ne pomeni, da se stanje že jutri ne bo spremenilo. Prav tako si noben igričar ne želi, da bi bil osrednji procesor računalnika njegovo ozko grlo.

Igričarski računalnik za povprečne igričarje

Glede na zgornje zahteve jo bomo precej ceneje in tiše odnesli z izbiro procesorja AMD Ryzen, ki je cenejši in energijsko varčnejši od svojega tekmeca Core i5 iz Intelovega tabora pa še greje se bistveno manj. Igričarski računalniki potrebujejo vsaj 8 GB delovnega pomnilnika, tudi hitrost le-tega ni zanemarljiva – večje hitrosti kot pomnilnik DDR4 dosega, tem bolje. Podobno strojno zasnovo kot igričarji potrebujejo tudi oblikovalci videa, grafiki, inženirji. V splošnem velja v takšne računalnike namestiti tudi večjo količino pomnilnika, priporočamo vsaj 8 GB (par modulov 4 GB) ali kar 16 GB oziroma več, odvisno od požrešnosti aplikacij, s katerimi imamo opravka.

Zmogljiv procesor v vsakem primeru zahteva že sama zmogljiva grafična kartica, saj le ob močnem procesorju lahko pokaže, kaj vse zna in zmore. Med bolj zmogljive grafične kartice lahko uvrstimo modele AMD Radeon RX5700 in RX5700XT ter Nvidijine predstavnike GeForce RTX 2060, GTX 2060 Super. Te grafične kartice se praktično ne ustrašijo nobene igre, zadovoljstvo uporabnikov pa je lahko še večje, če igre v visoki ločljivosti igrajo na veliki sliki, prikazani na več računalniških zaslonih. Pri izbiri osnovne plošče pazimo, da omogoča vgradnjo dveh grafičnih kartic, saj nam bo to olajšalo nadgradnjo sistema, če bi naš grafični apetit še narasel.

Računalniki, namenjeni igričarjem, so v očeh povprečnih ljudi navadno videti »kičasti«, »mišičasta« zunanjost pa se nadaljuje tudi v elektronskem »drobovju«.

Daleč največjo splošno pohitritev delovanja prinese vgradnja pogona SSD, saj so diski pogosto ozko grlo sodobnih računalnikov. Igričarjem in drugim zahtevnejšim uporabnikom zato priporočamo nakup pogona SSD zmogljivosti 480 GB (ali večje), saj šele modeli z večjimi zmogljivostmi dosegajo deklarirane hitrosti. Za večino ostalih podatkov in datotek pa velja vgraditi še disk, zmogljivosti 2 TB ali večje.

Ohišje naj igričarji izberejo po svojem okusu, nekaj več pozornosti pa velja nameniti izbiri kakovostnega napajalnika. Za zanesljivo poganjanje sistema z vgrajenimi požrešnimi grafičnimi karticami pridejo v poštev dražji napajalniki moči od 550 do 750 W. Če nameravamo v računalnik vgraditi dve zmogljivi grafični kartici ali celo tri, pa izberemo še ustrezno zmogljivejši model napajalnika (saj grafična kartica ob polni obremenitvi mimogrede porabi 200 in več vatov).

Predlagana zasnova računalnika:

plošča s sistemskim naborom AMD B450 ali Intel Z370

procesor AMD Ryzen 5 3600 oziroma Intel Core i5-9400F

pomnilnik 2 x 4 GB DDR4 3200 MHz ali zmogljivejši

disk zmogljivosti 2 TB, pogon SSD zmogljivosti 480 GB

grafična kartica AMD Radeon RX5700 ali RX5700XT ali Nvidia GeForce RTX 2060 ali RTX 2060 Super

ohišje in napajalnik (zmogljivosti med 550 in 750 W)

DVD-zapisovalnik ali bralnik ploščkov blu-ray (opcijsko)

operacijski sistem Microsoft Windows 10 Pro (opcijsko)

Cena: Od 1.000 evrov naprej.

  

Igričarski računalnik za zahtevne igričarje

Kdor bi rad igral najnovejše naslove iz sveta iger pri ultra visoki ločljivosti ali pa na več računalniških zaslonih, bo seveda moral seči še nekoliko globlje v žep. Zahtevnim igričarjem priporočamo izbiro osemjedrnega procesorja (pri čemer je model AMD precej bolj racionalna izbira) ter 16 GB zelo hitrega pomnilnika, piko na i pa bo dodala resnično zmogljiva grafična kartica. Tu se velja omejiti predvsem na zmogljive kartice Nvidia GeForce, posebej modela RTX 2070 Super in RTX 2080. Za doseganje absolutno največjih hitrosti velja vgraditi tudi bliskovito hiter pogon SSD, in sicer pasme NVMe (na vodilu m.2).

Predlagana zasnova računalnika:

plošča s sistemskim naborom AMD X470 ali X570 ali Intel Z390

procesor AMD Ryzen 7 3700 oziroma Intel Core i7-9700F

pomnilnik 2 x 8 GB DDR4 3600 MHz ali zmogljivejši

pogon SSD zmogljivosti 480 GB vrste NVMe (ali zmogljivejši)

grafična kartica Nvidia GeForce GTX 2070 Ti ali GTX 2080

ohišje in napajalnik (zmogljivosti med 650 in 750 W)

DVD-zapisovalnik ali bralnik ploščkov blu-ray (opcijsko)

operacijski sistem Microsoft Windows 10 Pro (opcijsko)

Cena: Od 1.500 evrov naprej.

  

Ne pozabite na monitor, tipkovnico in miško

V praksi večkrat opazimo, da uporabniki namenijo veliko pozornosti in evrov računalniški »škatli« in komponentam v njej, varčujejo pa pri monitorju in tipkovnici (redkeje pa pri miški). Napaka.

Monitor, tipkovnica in miška so (zelo) pomembni »sestavni« deli računalnika, saj prav vsi trije določajo našo uporabniško izkušnjo. Zavedati se namreč velja, da bo tudi najboljša grafična kartica na nizkocenovnem monitorju kazala slabšo sliko, kot je je dejansko sposobna. Pri ceneni miški pa bosta trpela naše zapestje in natančnost premikov v igrah. Razumemo, da manj zahtevni uporabniki vendarle ne potrebujejo vrhunskih monitorjev, a pri njegovem monitorja vendarle ne gre pretirano varčevati. 22-palčni so že zelo dostopni, tudi 24- in 27-palčni modeli s sliko polne visoke ločljivosti (1.080p) niso pretirano draga naložba.

Katerega torej izbrati? Igričarjem in vsem drugim, ki kaj dajo na kakovostno sliko, svetujemo izbor monitorja z matriko IPS (oziroma eno njenih izpeljank: S-IPS, AH-IPS, PVA …), v velikem loku pa se ognimo vseh monitorjev, v katere je vgrajena matrika vrste TN. Velikost zaslona je resda pomembna, še pomembnejša pa je njegova ločljivost, saj določa razpoložljivo delovno površino. Igričarji in zahtevnejši uporabniki zato neredko posežejo kar po dveh ali celo treh, to pa izdatek za računalniško opremo znatno poveča. Še posebej, če gre za večje in dražje modele. Bistveno dražji so tudi monitorji ločljivosti 1.600p ali 4K.

V splošnem bi lahko zapisali, da pri monitorjih z diagonalo do 23 palcev posežemo po modelih s polno visoko ločljivostjo Full HD oziroma 1.920 × 1.080 pik (ali 1.920 × 1.200 pik), medtem ko si velja pri tistih z diagonalo med 24 in 28 palci omisliti delovno ločljivost 2.560 × 1.440 ali 2.560 × 1.600 pik, saj bo prikazana slika še boljša in predvsem delovna površina večja. Če lahko, si vsekakor privoščimo kakovosten 27-palčni monitor ločljivosti 2.560 × 1.440 pik, ki se zdi z vidika delovne površine (ločljivosti) in igričarskih ambicij bolj posrečena naložba. Kdor si želi namiznega »razkošja« in si ga lahko tudi privošči, pa naj preveri ponudbo monitorjev z ločljivostjo 4K in diagonalo vsaj 30 palcev.

Zelo posrečen kompromis so novejši 28-palčni monitorji z ločljivostjo 4K, ki za ceno okoli 400 evrov nudijo odlično sliko, je pa res, da pogosto na račun opremljenosti in dodatnih funkcij (ni vgrajenih zvočnikov ali pa so ti le zasilne narave, niso nastavljivi po višini itd.).

Kot smo že omenili, sta za udobno delo z računalnikom še kako pomembni tudi tipkovnica in miška. Naš nakupovalni nasvet je preprost: že z izogibanjem najcenejšim modelom bomo naredili res veliko. V večini računalniških trgovin lahko tipkovnico in miško tudi preizkusimo. To toplo priporočamo, saj tako naše dlani in prsti dobijo občutek, kako »sodelujejo« s tovrstno zunanjo opremo. Večina uporabnikov bo zadovoljna z miškami in s tipkovnicami cenovnega razreda okoli 20 evrov, igričarji pa bodo iskali njim ergonomsko prilagojene modele, ki so, razumljivo, še kakšnega desetaka ali pet evrov dražji. Zelo zanimiv je tudi nakup kompleta miške in tipkovnice, saj so ponavadi te rešitve kar posrečeno uravnotežene pa še barvna kombinacija nam ne bo hodila navzkriž.

Bolj kot to, ali gre za ožičeno ali brezžično miško in tipkovnico, je za dolgotrajno igranje ali delo pomembna njuna ergonomija. Preverimo, kako nam ustrezata ugrez tipk na tipkovnici in glasnost, ki jo pri tem opravilu oddajamo. Ljudje smo si različni – nekateri želimo čim bolj jasno slišati in čutiti vsak pritisk tipke, spet drugi bi radi čim bolj plitke in tihe tipkovnice. Podobno velja za miško – preizkusimo pritisk tipk in vrtenje kolesca.

Tudi slušalke so pogost spremljevalec igričarjev, saj z njim manj »motijo« okolico. A ker je zvok povsem svoja znanost, je oblikovanje nakupnega priporočila precej nehvaležno opravilo. Če imate možnost preizkusa slušalk, to vsekakor storite. Poleg glavnega kriterija – kakovosti predvajanega zvoka – pa bodite zelo pozorni na njihovo ergonomijo in udobje, posebej če jih nameravate uporabljati po več ur dnevno. Če namesto slušalk kupujete računalniške zvočnike, zasledujte le kriterij kakovosti zvočne reprodukcije in poskrbite, da se ujema z vašim proračunom. Tudi pri nakupu zvočnikov velja nasvet, da pri najcenejših modelih naredite obvoz.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki