To, da so novejši računalniki za povsem običajno pisarniško delo preveč zmogljivi, smo že omenjali. Prav tako smo že preizkušali različne rešitve podjetij, ki omogočajo hkratno delo več uporabnikov (po sistemu strežnik-odjemalec). Tokrat pa nas je rusko podjetje Ibik-Soft prepričalo, da vse to lahko za bistveno manj denarja dosežemo že s programsko rešitvijo, brez dodatnih stroškov za nakup tankih/lahkih/ničelnih odjemalcev, licenc ipd.
Na področju optičnih bralnikov tehnologija tipal sicer napreduje, a je že zdavnaj dosegla raven, potrebno za digitalizacijo dokumentov. Tako prave inovacije nastajajo le še pri programih, ki upravljajo optične bralnike.
Na večini področij računalništva se podjetja trudijo, da bi nam olajšala neko opravilo. Še najpočasneje pa se stvari premikajo pri tiskalnikih. No, HP se je odločil, da potrebujemo pomoč pri fotografiranju manjših predmetov, na preizkus smo tako dobili njihov t. i. "3D skener".
Priklop računalnika na televizor je ponavljajoča se tema uporabnikov, ki so že doživeli radosti, ki jih takšna naveza omogoča. Večni problem take postavitve pa je interakcija z računalnikom s kavča. Gre za težavo, ki jo skuša rešiti marsikateri izdelovalec.
Današnji pametni telefoni imajo praviloma vgrajene zaslone, občutljive za dotik. Ti pa zadnja leta uporabljajo tehnologijo, zaradi katere delujejo le na dotik s kožo. To sicer deluje dobro, a se pokažejo težave, ko je zunaj premrzlo, da bi z golimi rokami šarili po zaslonu telefona.
Kljub izredni priljubljenosti in odlični prodaji sistema GoPro izdelovalec ne spi na lovorikah. Pred nami je izboljšana različica sistema, pa ne le na papirju, izkazala se je tudi v praksi.
CD plošče se že počasi poslavljajo, njihovi vinilni predhodniki pa še vedno vztrajajo v marsikaterem domu - včasih le zato, ker se nam jih zdi škoda vreči stran, v digitalni medij pa jih je težko pretočiti. Pa je res tako?
Poznamo veliko načinov pregledovanja vsebin v stereoskopski tehniki in večina je danes na trgu takšnih, za katere potrebujemo očala. Bodisi polarizacijska, modro-rdeča ali pa taka s hitrimi elektronskimi zaklopi. Težava je v tem, da pri pregledovanju vsebin na javnih mestih ne želimo smešnih očal, pa tudi doma se gledalci očal kmalu naveličajo. In kje je rešitev? Treba bo poseči po izdelkih, ki uporabljajo drugačne tehnologije prikaza, tako imenovanih avtostereoskopskih zaslonih.
Stereoskopsko prikazovanje prostorske slike ob pomoči aktivnih preklopnih očal se je pri sodobnih ploskih televizorjih že dobro "prijelo", saj imajo že vsi vodilni izdelovalci televizorjev v svoji ponudbi, predvsem v višjih cenovnih razredih, tudi 3D televizorje. Z nastopom konkurenčnega (in cenejšega) pasivnega prikazovanja stereoskopske slike s polarizacijskimi očali pred slabim letom dni se bo število 3D televizorjev še hitreje povečevalo. Nekateri izdelovalci, med njimi tudi Philips, pa imajo v svoji ponudbi kar obe vrsti 3D televizorjev.
Vodilni v Nokii vse stavijo na Windows phone 7, prejšnje vodstvo pa je upe položilo v operacijski sistem Maemo in njegovega naslednika MeeGo. Rezultat te smeri je bila Nokia N9, ki se je po partnerstvu z Microsoftom spremenila v slepo ulico.
Sony na nove trge včasih vstopa kasneje kot tekmeci, a to ponavadi upraviči z dobro izdelavo in vrhunskimi izdelki. Tako so se končno podali tudi na trg tablic in so enako kot drugi izdelovalci brez lastnega operacijskega sistema uporabili Android 3.2 Honeycomb.
Android je najbolj priljubljen mobilni operacijski sistem na svetu, za to pa se ima zahvaliti izredni prilagodljivosti. Ker je Android sestavljanka, je mogoče prav vsak košček spremeniti po lastnih potrebah in željah. Z malo muje dobi sleherni uporabnik v roke popoln telefon. Skrivnost je v uporabi tako imenovanih zaganjalnikov (ang. launcher).
Pri opravljanju povsem vsakdanjih računalniških opravil, kot so brskanje po spletu, branje e-pošte, izdelava dokumentov, ogled večpredstavnih vsebin, sodelovanje v spletnih skupnostih in občasno igranje spletnih iger, le redkokdaj v celoti izkoristimo procesorsko moč novejših računalnikov. Koncept hkratnega dela več uporabnikov na enem računalniku resda ni nekaj novega, a sta neizkoriščenost opreme in težnja po varčevanju terminalskemu dostopu dala nov zagon. Microsoft meni, da se vse začne že pri otrocih.
S predstavitvijo skupka storitev Google+ se je internetni velikan spustil v odkrit boj s prvakom družabnih omrežij, Facebookom, ki s svojo priljubljenostjo in zaprtim delovanjem vse bolj ogroža svežino informacij, ki jih lahko ponudi Googlov iskalnik.
Danes se zdi, kot da lahko vsako napravo izboljšamo preprosto tako, da ji omogočimo, da se poveže s pametnimi telefoni ali celo tablicami. Tako smo pred časom preizkusili brezžično tehtnico, tokrat pa je iz istega podjetja v naš laboratorij prišel merilec krvnega tlaku.
Korejski LG je eden največjih izdelovalcev zaslonov LCD na svetu, ne nazadnje izdelujejo tudi famozni zaslon Retina, ki krasi Applov iPhone 4. Tudi ključna prednost telefona Black, ki smo ga preizkusili, je - nov zaslon LCD.
Nobena skrivnost ni, da finski izdelovalec telefonov počasi izgublja tla pod nogami. Napovedani prehod na Windows Mobile se zdi možna rešitev, a je do tja še daleč. Zaenkrat še vedno gledamo dodelave sistema Symbian^3, tokrat smo dobili v roke telefon, ki smo ga prvič videli v tretjem delu Transformerjev.
Asus je eno hitrejših podjetij, kar zadeva sledenje novim tehnološkim vetrovom. Pred leti jim je uspel veliki met, ko so prehiteli projekt OLPC (One Laptop per Child) z malim, nizkocenovnim prenosnikom, imenovanim EEE PC. Ta naprava je bila povod za silen razmah netbookov, v Asusu pa so uspešno kratico obdržali za cel sklop podobnih naprav.
Trg tabličnih računalnikov je v grobem razdeljen na dva dela - na trg Applovega iPada na eni in vse druge tablice na drugi strani. Po prodajnih številkah zaenkrat še odločno vodi iPad, a hitro prihajajo novi izzivalci. Eden izmed zanimivejših naj bi bil HPjev Touchpad.
Ob nakupu novega računalnika ali izidu najnovejše različice priljubljenega operacijskega sistema se navadno znajdemo tudi pred manj prijetnim opravilom, recimo selitvijo "starega" delovnega okolja v "nove prostore". Naloga je precej odgovorna (podatke in uporabnikove nastavitve moramo namreč varno in pravilno prenesti), a hkrati tudi časovno potratna in neprivlačna, saj moramo na novo namestiti vse tiste programe, ki smo jih v starem okolju že uspešno uporabljali. Zaradi opisanega bi bilo seveda priročno, ko bi se našel pomočnik, ki bi nam pri teh opravilih pomagal. Tokrat smo si ogledali, kako se tega loteva Laplinkov PcMover.
Calibre je program, ki na enem mestu združuje vse funkcije, ki jih potrebuje lastnik elektronskega bralnika. Pretvarja, prenaša, ureja, posodablja - skratka vse, kar bi si utegnili želeti.
Se še spomnite časov, ko smo bili deležni propagande, kako bo UMTS rešil vse naše težave in želje po pasovni širini do interneta? V časih, ko smo trpeli pod ISDN (64 ali pa celih 128 Kb/s), je bilo govor o, huh, 384 Kb/s, ki jih bo omogočal UMTS! No, 9 let kasneje sta "malce" napredovali tako žična kot "GSM" tehnologija.
Preizkusili smo že kar nekaj projektorjev, ki namesto klasične žarnice uporabljajo tehnologijo LED. Vsi so imeli skupno lastnost, da za zadovoljivo delovanje potrebujemo dobro zatemnjen prostor, saj je njihova svetilnost le eno dvajsetino klasičnih poslovnih projektorjev. Casio pa je osnovnemu receptu projektorjev LED dodal novo sestavino - laser.
SATA 3, nov vmesnik za priklop diskov, je na pohodu. Podjetju Crucial se je zdelo "ključnega pomena", da med prvimi izdela pogon SSD, ki bo do konca izkoristil svoj potencial na novem vmesniku. Preverili smo, kakšno hitrost prenosa podatkov lahko iztisnemo iz pogona SSD, ko vmesnik ni več omejitev.
Kaj nam sploh lahko ponudi digitalni foto okvir, da je vreden omembe, čeprav smo se omenjenim napravicam izdatno posvetili v januarskem Monitorju? So dodatne možnosti sploh potrebne? Pobliže smo si ogledali Samsungov izdelek SPF-87H.
Med našim nedavnim preizkusom brezžičnih usmerjevalnikov sta se znašla v laboratoriju tudi dva malce posebna modela, ki sta nekako onkraj preizkušene (domače) konkurence. Gre za profesionalno naravnani napravi, ki imata tudi povsem drugačne ciljne uporabnike.
Število dobrih večpredstavnih predvajalnikov je vsak dan večje, izdelki so cenejši, zato so se morali odzvati tudi avtorji platforme NMT in predvajalnikov Popcorn Hour. Novi A-200 je občutno cenejši, a hkrati zmogljivejši in popolnejši kot predhodniki. Vendar ne brez napak.
Potem ko so ljubitelji digitalnih satelitskih sprejemnikov nemškega izdelovalca Dream Multimedia sredi leta 2008 po vsaj dveh letih čakanja končno dočakali prvi sprejemnik visoke ločljivosti DM 8000 HD PVR (podrobno smo ga predstavili v lanski februarski številki), ki ima tako rekoč vse, kar bi si želeli najzahtevnejši gledalci televizije, je Dream Multimedia sredi lanskega leta predstavil še "minimalistični" sprejemnik DM 500 HD, mi pa smo ga, zaradi velikega povpraševanja, preizkusili šele zdaj.
Internetna televizija v Sloveniji je v sedmih letih od promocije postala resna alternativa kabelski televiziji, čeprav ob njenem uvajanju ni nihče pričakoval, da bi ji utegnila konkurirati. Televizija v kombinaciji z internetom ponuja številne dodatne načine gledanja televizije, ki jih je znal najbolj učinkovito ponuditi AMIS. To se, ob primerni promociji, kaže v vztrajni rasti njegovega tržnega deleža na trgu IPTV.
O Applovih novostih je bilo v zadnjih nekaj letih prelitega silno veliko črnila - sploh tistega fiktivnega, digitalnega. Vrh tega predstavlja konec januarja predstavljena tablica, imenovana iPad. O njej smo tudi mi že poročali (med drugim tudi na našem blogu), končno pa smo jo dobili tudi v roke. Je res tako čarobna, kot je obljubljal Steve Jobs?
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
