Življenje ali smrt?
Igre so bile do nedavna v domeni treh velikih, Sonyja, Nintenda in Microsofta, ki so z igralnimi konzolami krojili usodo donosne veje zabavne industrije. Potem pa se je zgodil mobilni pok in naenkrat so bile glavne igričarske naprave prenosne čarobne škatle s kratkočasnicami po en evro. Trojica je potrebovala kar nekaj časa, da je dojela, kaj se dogaja na trgu. Da še ni prepozno zanje, upa Sony z novo prenosno konzolo PS Vita.
Playstation Vita je v osnovi prenosna igralna konzola. Naslednik PSPja pa ni samo naprava za igranje. S petpalčnim zaslonom OLED, občutljivim za dotik, zmogljivim procesorjem s štirimi jedri in številnimi dodatki, med katerimi so tudi kamera, GPS in podatkovna (3G) povezava, je primeren za fotografiranje, snemanje videa, poslušanje glasbe, brskanje po spletu in vodenje po neznanem ob pomoči Google Maps. PS Viti razširimo osnovno namembnost z dodatnimi aplikacijami, med katerimi trenutno najdemo le odjemalce za Facebook, Twitter, Flickr in Foursquare. V prihodnje nameravajo Japonci izbor še razširiti, tako da bo konzola počela vse, kar počne mobilna konkurenca, le telefonirati ne bo znala.
Tehnično gledano, gre za pravo zver. Ker igralne konzole praviloma prodajajo z izgubo, jo dobimo po precej pošteni ceni. Nikjer drugje ne bomo za toliko denarja dobili procesorja ARM Cortex A9, zmogljive grafike, zaslona OLED z ločljivostjo 960 x 544 in 16 milijoni barvami, 512 RAMa in drugih priboljškov, med katere spadata dve kameri (VGA in QVGA), bluetooth, Wi-fi, 3G povezljivost, žiroskop, pospeševalnik, elektronski kompas, občutljivost za dotik tako spredaj kot zadaj in še bi lahko naštevali. Operacijski sistem je soliden, čeprav ga ne vidimo v vlogi telefonskega sistema, kamor ga Sony želi plasirati. Za igre se izkaže ravno pravšenj, saj s posebnim upraviteljem opravil olajša igranje, nadgrajevanje, kupovanje dodatkov, branje spremnih navodil in iskanje spletnih informacij o igri.
Področje, na katerem naprava najbolj bleščeče zasije, pa je seveda igranje iger. Zaradi dveh analognih gobic, digitalnega križca, fizičnih akcijskih gumbov in mnoštva tipal so igre, spisane zanjo, prava poslastica. Žal je prav tako velik zalogaj njihova cena, saj stanejo v škatlasti obliki od 30 do 40 evrov. Na srečo nam je na voljo bogato založena spletna trgovina, kjer poleg dolgometražnih igralnih izkušenj kupujemo manjše grižljaje digitalne zabave in jih shranjujemo na samosvoj format pomnilniške kartice. Za dostop do tržnice PS Store najprej ustvarimo uporabniški račun ali pa se vanjo prijavimo z obstoječim iz konzole Playstation 3. Žal tega ob prvi nastavitvi sistema ne moremo storiti, ker konzola zahteva nadgradnjo, ki je ne moremo izvesti, dokler smo v nastavitvah. Nesmiselnost pač odmislimo in gremo okoli zadnjice v žep, tam nas na koncu čaka prava meka najrazličnejše zabave, ki je po neznanem čudežu dostopna tudi Slovencem. Prav ste prebrali, Sony se z Vito ne brani naših cekinov (kot je v navadi na kakšnem drugem področju, na primer pri elektronskih knjigah). Ker smo na PS3 zaradi začetnega neupoštevanja naše lepe dežele imeli odprtih več uporabniških računov, velja omeniti, da Vita sprejme le enega. Če želimo povezani račun odstraniti in vpisati novega, lahko to naredimo le s povrnitvijo tovarniških nastavitev. Seveda s tem izgubimo vse podatke in konzolo je treba nastaviti od začetka, z gledanjem uvodnega filmčka vred, ki ga ni mogoče prekiniti. Med zamere prištevamo še japonsko varovanje iger pred posojanjem. Rabljene igre zato nimajo omrežne komponente, oziroma jo je treba dodatno dokupiti, sistem dosežkov Trophies pa deluje le na prvi konzoli, kamor vstavimo pomnilniško kartico z igro. Ker se informacija o uporabi shrani na kartico, je za rešitev zadnje težave na voljo eleganten trik. Ko se igra namesti v sistem in nam ob prvem zagonu potoži, da trofej ne bo, se vrnemo na glavni menu in jo izbrišemo. To storimo tako, da z dolgim pritiskom na ikono preidemo v stanje urejanja, izberemo tri pikice in uveljavimo akcijo Delete. Kartico z igro odstranimo iz naprave, jo spet vstavimo vanjo in počakamo, da se znova namesti. Tokrat je vse v najlepšem redu. Če konzola med običajno uporabo zmrzne (tudi to se nam je pripetilo), jo spet zaženemo z dvajset- (20!) -sekundnim pritiskom na tipko Power, zatem zmene deluje, kot da ni bilo nič. Težave niso nenavadne, splet je poln podobnih pričevanj, zato upamo, da bo Sony kolcanje sistema čim hitreje odpravil s programsko nadgradnjo.
Kljub težavam gre za najnaprednejšo prenosno konzolo v zgodovini in kot tako jo priporočamo. Izdelava je kakovostna, igre na njej pa tako po grafiki kot po razpoloženju primerljive s tistimi na sobnih konzolah. Če nimamo tablice ali pametnega telefona, Vita uspešno prevzame tudi vlogo pametne naprave, zato upamo, da se razvoj namenskih aplikacij zanjo ne bo ustavil zaradi promoviranja iger.
Sony PS Vita
Prenosna igralna konzola.
Prodaja: www.simobil.si.
Cena: 1 EUR z možnostjo Plus, 299 EUR brez nje.
ZA: Odlično razmerje med kakovostjo in ceno, zaslon OLED, mnoštvo tipal, globoka igralna izkušnja.
PROTI: Samosvoj format pomnilniških kartic in kabel USB, slaba kamera, zaščita in cena iger.
