Precizni Pangolin

Objavljeno: 20.4.2012 | Avtor: Arnold Marko | Kategorija: Preizkusi | Revija: April 2012

Tudi tisti, ki Linuxa ne spremljajo ali imajo do njega zadržke, so v zmešnjavi velikega števila različnih distribucij z bolj ali manj posrečenimi imeni že kdaj slišali za Ubuntu. Ravno ta izvedba Linuxa se je namreč že od začetka trudila, da bi bila predvsem prijazna do uporabnika - tudi za tiste, ki jim operacijski sistem pomeni zgolj uporaben vmesnik in se v njegove globine ali vezi s strojno opremo ne želijo spuščati.

Prva različica Ubuntuja, ki sicer temelji na Debianovi kodi, je nastala leta 2004, odtlej pa v rednih šestmesečnih intervalih izhajajo nove izdaje. Vsaka četrta je tako imenovana "dolgo podprta" ali Long Term Support (LTS). To pomeni, da jo skupnost podpira dlje časa. Doslej je ta čas podpore pri namiznih različicah trajal tri leta, z novo izdajo 12.04 LTS Precise Pangolin pa se čas podpore podaljšuje na pet let, kolikor je bila do zdaj podpora strežniškim različicam Ubuntuja.

Značilnost različic LTS je tudi v tem, da le redkokdaj postrežejo s čim revolucionarnim. Večjim spremembam so namenjene predvsem tri izdaje med glavnimi, pri različicah LTS pa skupnost stremi predvsem k stabilnosti. Tako tudi 12.04 glede na zadnjo različico (Oneiric) ne prinaša pravzaprav nič revolucionarno novega. Privzeti grafični vmesnik je v Unity 3D (ali Unity 2D na manj zmogljivih sistemih), seveda pa lahko uporabnik namesti tudi kak drug grafični vmesnik - recimo Gnome 2, Gnome 3 ali KDE.

HUD iskanje poglablja tudi v funkcije posameznih programov - žal ne vseh.

Unity sicer nekako sledi trendom (oziroma jih deloma celo postavlja) novejših operacijskih sistemov. V zadnji različici je tako največja dopolnitev tako imenovani HUD (Head Up Display), ki poglablja uporabnost iskalnika tudi na raven posameznih programov. Tako lahko z njim iščemo tudi funkcije znotraj posameznih programov, kar pomeni, da če poznamo njihovo ime, do njih pridemo prek iskalnika, v katerega vtipkamo to ime ali del imena. Pritisnemo tipko ALT (ki je zdaj namenjena dostopu do HUD) in tipkamo. Je pa res, da v beta različici, ki smo jo preizkusili, to iskanje ne deluje v vseh programih. V GIMPu in Firefoxu npr. da, v LibreOffice Writerju (s katerim je bil pisan ta članek) pa začuda ne. Upajmo, da bo dokončna različica te razlike med posameznimi programi rešila, čeprav to ni nujno, saj je iskalnik vezan na programe, ki podpirajo tako imenovani globalni menu (podobno kot v MacOSu), to pa niso vse aplikacije.

Video: Unity v praksi

Kako je videti uporabniški vmesnik novega Ubuntuja, si lahko ogledate na posnetku, ki smo ga posneli med preizkusom:

www.monitor.si/ubuntu

Nekaj sprememb in izboljšav je deležen tudi oblak Unity One. Tudi ta ni nov, a je zdaj bolje integriran v sam operacijski sistem in omogoča tudi, da v oblak postavimo katerikoli imenik z diska računalnika. Uporabnik brezplačno pridobi kar zajetnih 5 GB prostora, na voljo pa so tudi rešitve za druge platforme (recimo iOS in Android), vendar se zdi, da Ubuntu meri tudi na tržne možnosti, predvsem s storitvijo Ubuntu Music Store in Ubuntu Music Streaming, ki omogoča, da na različne naprave, kot so pametni telefoni in tablice, pošiljamo glasbo s svojega računalnika (na katerem seveda teče Ubuntu). Hudir je skrit v podrobnosti, da je ta možnost na voljo le tistim, ki so naročniki storitve za 3,99 dolarja na mesec. Zaradi boljše povezanosti s temi storitvami se v novo različico kot privzeti predvajalnik glasbe vrača tudi Rythm Box (prej ga je za nekaj časa nadomestil Banshee).

Ubuntu ima zelo dolg seznam programske opreme, ki je večinoma brezplačna. Nameščanju programov služi Ubuntu Software Center, ki ga je silno enostavno uporabljati, vsi programi pa so vzorno razporejeni po kategorijah, opremljeni pa z opisi in slikami. V zadnji različici je namestitveni modul dobil tudi možnost "svetovanja" uporabnikom, kaj bi jih, glede na nameščene programe, še utegnilo zanimati. Z Ubuntujevim centrom se lahko po enostavnosti rabe in preglednosti primerja kvečjemu kak AppStore, le da je tu skoraj vse zastonj (plačljive so kvečjemu kakšne igre). Brskalnik je Firefox 11, pisarniški paket LibreOffice je v različici 3.5, za urejanje slik je na voljo GIMP, za zvok Ardour in Audacity in tako dalje in tako naprej. Za navadnega uporabnika računalnikov je programske opreme več kot dovolj (videasti, oblikovalci in drugi "ta resni" pa res ne morejo pričakovati vsega). Razloga, da ga ne bi uporabljali, torej v resnici ni, so le strahovi (ker gre pač za Linux) in marketinški žarometi, ki osvetljujejo druge operacijske sisteme. Pa čeprav pri teh vedno plačujemo za nekaj, kar tu dobimo zastonj. Ubuntu bo kljub vsemu verjetno ostal eden izmed nosilcev Linuxa za "navadne smrtnike", pa čeprav je v zadnjem letu izgubil mesto prvega med njimi, saj ga je prevzela distribucija Mint, ki nekoliko bolj konservativno uvaja novosti, a je nadvse stabilna in dobro podprta. A ker zadnja različica gradi predvsem na zanesljivosti in podpori, se bo to nemara še spreminjalo. Kot vedno, kajne...

Ubuntu 12.04 LTS

Operacijski sistem Linux

Kje: www.ubuntu.com.

Koliko: zastonj.

Za: Iskalnik HUD, integriran oblak Ubuntu One, dolg seznam brezplačne programske opreme.

Proti: Iskalnik HUD ne deluje v vseh programih.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki