Ton, kamera, akcija!

Objavljeno: 20.4.2012 | Avtor: Peter Lombar | Kategorija: Preizkusi | Revija: April 2012 | Teme: foto

Novi Nikon D800, ki združuje nekaj odličnih funkcij dražjega D4 in ergonomsko obliko predhodnega D700, smo nestrpno pričakovali. Ne nazadnje tudi njegovo novo tipalo visoke ločljivosti - zmore kar 36,3 megapike!

Nikon D800 je prvi Nikonov hibridni DSLR, ki zmore poleg fotografiranja zajeti tudi video visoke ločljivosti (HD 1920 x 1080 pik) v celozaslonskem formatu "full frame" FX (velikost tipala je 35,9 x 24 mm). Edini konkurent je pravzaprav Canon 5D Mk II, a je na trgu že od novembra 2008. Da, prav ste prebrali, cela tri leta in pol je Canon oral ledino na tem področju. Ali bo Nikonu torej uspelo sneti Canonu primatno krono? V resnici ne vemo, kajti Canon je pravkar napovedal model Mk III ...

Fotoaparat ali kamera?

Le peščica dovolj norih neodvisnih filmskih ustvarjalcev je pred leti verjela, da je možno film ustvariti tudi s fotoaparatom, saj je ta, če drugega ne, ergonomsko popolnoma neprimeren za snemanje filmov. Dokaz, da so na pravi poti, so bili prvi posnetki, ki so nakazovali novo dobo nizkoproračunskih filmov in obenem dajali videz "velikih filmov". Argumenti so postali prepričljivi - možnost izbire različnih objektivov z različnimi goriščnimi razdaljami, uporaba velikega tipala nam pričara noro plitvo globinsko ostrino, ki je tako značilna za estetiko filma, in seveda - nizka cena fotoaparatov v primerjavi s filmsko kamero. Toda to je tudi vse. Nikonovega modela D800 smo se tudi mi lotili v tej smeri - kot nadomestka za velikokrat precej dražjo video kamero.

Že v začetku nam je bilo všeč, da nam D800 dovoli iz formata FX preklopiti tudi v manjši DX. Prevelika želja po podobnosti z "velikim filmom" nas namreč včasih zapelje v preplitvo globinsko ostrino, svetlobne razmere pa nam ne dovoljujejo, da bi priprli zaslonko in s tem povečali globinsko ostrino. Ali pa preprosto potrebujemo objektiv z večjo goriščno razdaljo, pa ga trenutno nimamo pri roki. Rešitev je prav to - preklop v format DX. DX format ima 1,5-kratni faktor pretvorbe, kar prinese površino tipala 23,6 x 15,8 mm, bolj znan kot "crop" faktor. S preklopom na DX format tipalo zajema sliko z manjšo površino in s faktorjem povečave vpliva na goriščno razdaljo ter večjo globinsko ostrino. Seveda pri tej funkciji ne gre za klasičen "crop", kot ga poznamo v foto načinu, saj mora v video načinu dobro premišljen algoritem poskrbeti za drastično zmanjšanje slike s pomočjo preskakovanja linij (t. i. line skipping) in pri tem ohraniti visoko kakovost posnetka v visoki ločljivosti.

Barvno bogat HDMI

Za razliko od (4 leta stare) konkurence so se v Nikonu odločili in izhod HDMI "sprostili", tako da je omogočen nestisnjen pretok podatkov v polni ločljivosti HD. Še več, odločili so se za 8-bitni pretok z barvnim vzorčenjem v razmerju 4 : 2 : 2. No, interni zapis na kartico je le v razmerju 4 : 2 : 0. Resnici na ljubo smo si po tihem želeli 10-bitni nestisnjeni izhod, a tudi 8-bitni bo prišel prav, še posebej, ko snemamo z zelenim ali modrim ozadjem (t. i. "chroma keying"), s pomočjo katerega kasneje v montaži zeleno ali modro ozadje zamenjamo z drugo sliko. Na standardni mini HDMI priključek lahko priklopimo zunanjo snemalno napravo (npr. AJA KiPro mini, Atomos Ninja, BM Hyper Deck Shuttle) ali pa zunanji monitor.

Visok ISO!

Podatek o ISO vrednosti je znan še iz časov analogne fotografije - čim večja je občutljivost filma, tem bolj zrnate postajajo slike. Čim višja je občutljivost digitalnih fotoaparatov, tem večja je verjetnost, da bo na slikah nezaželen šum v obliki naključno razporejenih, različno obarvanih slikovnih pik. Pri D800 se ISO giblje od 100 do 6400, razširljiv pa je od 50 do 25600. Pri preizkušanju nas je zanimalo predvsem, koliko nezaželenega šuma bo fotoaparat proizvajal ob slabših svetlobnih razmerah. V zelo temni sobi smo s pomočjo svetlomera izmerili in nastavili zaslonko na f/2.8, čas zaklopa na 1/50 sekunde ter ISO "navili" na 6400. Že na zaslonu LCD fotoaparata je bilo zaznati nekaj šuma, predvsem na negativnem ozadju prizora, ki se je pojavljal v obliki naključnega migotanje majhnih pikic. A ta šum bi lahko opisali kot "organski" in manj sintetičen, kar pomeni, da se ga lahko delno znebimo v montaži ob pomoči posebnih programov za zmanjševanja šuma, in to nam je tudi uspelo. Realno pa lahko pričakujemo snemanje do ISO 3200 območja, v skrajnih razmerah pa do ISO 6400, kar je v primerjavi s konkurenco korak naprej.

Šum z nastavitvijo ISO 6400 je sicer precejšen, vendar ga je mogoče programsko zelo dobro odstraniti. Mi smo to naredili s programom Neat.

Nadzor zvoka

Slišati je zelo preprosto, a doslej smo na primerljivih fotoaparatih zaman iskali izhod za slušalke. To, da ni priključka, pomeni nezmožnost nadzora zvoka pri snemanju. Če se je želel snemalec prepričati, ali je poleg slike posnel tudi zvok, je moral najprej vse posneti in kasneje med predvajanjem preveriti, to pa je zelo nepraktično.

D800 tu ponuja velik napredek, poleg nadzora na slušalkah lahko na zaslonu LCD grafično spremljamo nivoje signalov za vsak kanal posebej. Poleg avtomatske nastavitve nivojev je na voljo tudi ročna nastavitev. Zvok lahko snemamo prek vgrajenega mikrofona ali pa priključimo zunanji mikrofon, kar znatno pripomore k boljši kakovosti zvoka. Sicer v resnejši produkciji uporabljamo zunanje snemalne naprave za zajem zvoka, a nam kljub temu velikokrat pride prav tudi zvok iz fotoaparata, še posebej takrat, ko moramo zvok sinhronizirati z zunanjo napravo.

Nivo zvoka lahko spremljamo na zaslonu LCD.

Tehnično: Pomen globinske ostrine

Pojem globinske ostrine poznamo iz sveta fotografije, pove nam, kateri deli fotografije bodo ostri in kateri zamegljeni. Z globinsko ostrino usmerimo pozornost opazovalca le na izostrene dele slike. Če izostrimo le manjši del prizora, zmanjšamo globinsko ostrino, ozadje je zamegljeno in zmehčano. Tesno je povezana z goriščno razdaljo in razdaljo med objektivom in objektom, ki ga snemamo. Globinsko ostrino lahko uravnavamo prek zaslonke ali s spreminjanjem goriščne razdalje.

Moteči vzorci moiré

Včasih se na digitalni (tudi video) sliki naredijo čudne črte ali barve - lahko že na sliki iz fotoaparata ali pa na optično prebrani sliki. Ta učinek se imenuje moiré, povzroči pa ga ujemanje podrobnega vzorca v predmetu (na primer tkanje tkanine ali vzporedne črte na zgradbi, ki so zelo blizu skupaj) z vzorcem čipa za obdelavo slik. Ko se srečata oba vzorca, pogosto nastane tretji, nov vzorec. Temu tretjemu vzorcu rečemo moiré.

Nikon D800 ima v ta namen vgrajen nizkopasovni filter, ki učinkovito zmanjša učinek prekrivanja in vzorcev moiré. Učinek prekrivanja in vzorci so opaznejši pri motivih z visoko frekvenco vzorcev, npr. pri oblačilih zaradi natančnih in podrobnih vzorcev. Stranski učinek vgradnje filtra je, da se zmanjša ločljivost slike. Če se filter odstrani, se ločljivost slike izboljša, ker se svetloba brez filtriranja prenese skozi objektiv do fotodiod v slikovnem senzorju.

Nikon je v ta namen izdelal model D800E, pri katerem je del strukture nizkopasovnega filtra optično onemogočen. Vse druge funkcije in zmogljivost fotoaparata D800E so enake kot pri fotoaparatu D800. Če nameravate fotoaparat uporabljati tudi za snemanje, vam različico E odsvetujemo, namenjena je namreč fotografom, ki lahko nadzorujejo razmere, na primer za fotografiranje pokrajine in za studijsko fotografijo.

Vzorec moire, ki ga lahko D800 strojno odstrani, vendar ima potem zajeti video nižjo ločljivost.

Ergonomija

Ni skrivnost, da imajo snovalci digitalno zrcalno refleksnih aparatov v mislih predvsem fotografe, na podlagi njihovih izkušenj se odločajo za nove ali izboljšane funkcije. Ko so vgradili možnost snemanja v video načinu, se je večina video snemalcev zgražala nad ergonomijo fotoaparata, saj je ta namenjen predvsem fotografom in ne snemalcem. Pri

Nikonu so se z namestitvijo nekaterih pomembnih funkcij že pred časom poskusili približati tudi željam snemalcev. Tako lahko poleg osnovnih nastavitev zaslonke, hitrosti zaklopa in načinu ostrenja zelo hitro pridemo do dodatnih nastavitev, kot so ISO občutljivost, določanje beline, izbor ročnega ali samodejnega načina.

Če želimo izkoristiti D800 kot kamero v največji možni meri, bomo izbrali ročni način in si poleg dodatnih objektivov omislili še nekaj opreme, kot je sistem za natančno ročno ostrenje (znan tudi kot Follow Focus), zunanji mikrofon, snemalnik HDMI, ramenski nosilec, dodatne luči ipd. ..., navadno strošek dodatne opreme doseže ali pa celo preseže osnovno ceno fotoaparata.

D800 lahko s primerno opremo postane zelo dobra kamera.

V praksi

Pohvaliti moramo možnost pomikanja ostritvene točke po celotnem zaslonu (od roba do roba), snemalci namreč pogosto prvo kadrirajo in kasneje ročno ostrijo. Označeno točko lahko kasneje digitalno povečajo in natančno ročno ostrijo, ne da bi rušili osnovno postavitev kadra. D800 ima zelo dober zagonski čas, operativen je praktično takoj po vklopu, priloženi akumulator zadošča za nekaj ur dela. Posnetke lahko shrani na klasične kartice CF ali SDHC (dvojna reža), video posnetek je lahko dolg do 29 minut in 59 sekund, uporabljen je robusten in preizkušen kodek H.264/MPEG-4. Novi D800 že v osnovi ponuja intervalni časovni prožilec za zajem posnetkov, kar omogoča priljubljene filme "time-lapse".

Pri preizkušanju smo naleteli tudi na nekaj težav, ki so morda posledica tega, da smo med preizkusom in pisanjem tega članka imeli predprodukcijsko napravo, vsaj sodeč po različici "firmwara". Ena izmed motečih zadev je, da v video načinu na zaslonu LCD ni podatka s svetlomera. Zelo nerodna reč, še posebej, če uporabljamo ročni način, saj se ravno na podlagi podatkov s svetlomera odločimo za nastavitve zaslonke in ISO občutljivosti, če pri tem zanemarimo hitrost zaklopa, ki bo večinoma obstal kar na 1/50 sekunde. Edina rešitev je, da preklopimo nazaj v foto način, nastavimo in odčitamo nove vrednosti, preklopimo nazaj na video način in nastavimo, kar smo si zapomnili, a to je zelo zamudno in dokaj nelogično. Druga možnost je uporaba samodejnega načina, kar pa seveda omejuje našo kreativnost.

Po tihem smo pričakovali tudi več slik na sekundo pri polni HD ločljivosti - torej 1920 x 1080 50p, trenutno aparat omogoča le 25p. Z večjim številom sličic na sekundo bi si lahko tudi pri polni ločljivosti omislili počasne posnetke, tako je to zdaj možno le pri ločljivosti 720p.

Končna ocena

Kljub nekaterim težavam, ki bodo morda popravljene ob naslednji nadgradnji programske opreme, je končna ocena odlična. Želeli bi si edino, da bi D800 ugledal luč sveta že veliko prej in tako zasedel svoje mesto med prvimi neodvisnimi filmarji DSLR. D800 je na voljo že od 22. marca 2012 naprej, zanj pa je treba odšteti 2899 evrov, različica D800E brez nizkopasovnega filtra pa bo na voljo od 12. aprila 2012 naprej po ceni 3249 evrov.

Omeniti moramo, da smo na preizkusu skupaj s fotoaparatom D800 uporabili tri odlične Nikkorjeve zumirne objektive iz serije G, 14-24 mm, 24-70 mm in 70-200 mm s fiksno zaslonko f/2.8 na celotnem območju.

Nikon D800

Fotoaparat in kamera DSLR.

Kje: www.nikon.si.

Cena: 2900 EUR.

Za: FX in DX format, nestisnjen HDMI, nadzor zvoka, visok ISO, odpravljanje vzorca moiré.

Proti: Nekaj težav, ki jih pripisujemo preprodukcijski različici strojne programske opreme.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki