Korejski LG še zdaleč ni novinec med izdelovalci pametnih telefonov, a kljub temu do nedavna ni veljal za enega glavnih igralcev na področju naprav z operacijskim sistemom Android. Res so Korejci razvili prvi telefon z dvojedrnim procesorjem in prav tako pametnjakoviča s 3D kamero, a uporabnikov njihov trud ni prepričal. Vse do prihoda Nexusa 4. Tokrat predstavljamo njegovega duhovnega naslednika.
Apple je pri vsaki izdaji novega telefona obdržal prejšnjega v ponudbi kot cenejšo alternativo, tako da je manj zahtevnim uporabnikom ponudil nekoliko cenejši nadomestek. A zaradi vse večjega pritiska s strani cenejših androidnih naprav je primoran to taktiko prilagoditi – nastal je novi, cenejši iPhone 5C.
Apple je s svojim pohodom na trg pametnih telefonov v zadnjih letih dobro premešal karte velikim igralcem in posredno poskrbel za zaton tistih, ki niso zmogli dovolj hitro prilagoditi svoje retorike in tehnologije. S črko S nadgrajeni model 5 je prvi, na katerem Jobs ni pustil osebnega pečata. Je Apple še zmožen priganjati konkurenco in dvigati meje v mobilni telefoniji? Ali je mobilni telefon kot tak dosegel vrhunec in zgolj čaka na nadomestilo v obliki pametnih ur ali očal?
O tem, da postajajo telefoni vedno večji, ni nobenega dvoma. Včasih so bili veliki kot vžigalniki, danes so skorajda velikosti loparjev za ping-pong. Bolj je zanimivo, da se tablice manjšajo. Da, še vedno so na voljo tudi 9- in 10-palčni modeli, toda vedno več jih je velikosti 7 ali 8 palcev. Bosta obe vrsti naprav morda nekoč konvergirali v eno samo?
Urejanje in obdelava slik z računalniki ni nova pogruntavščina in je že vrsto let tako rekoč standard pri delu s fotografijami. Predvsem Applove tablice so, ker so pač med kreativci vseh vrst nekoliko bolj priljubljene, zahtevale, da se razvijalci posvetijo tudi ponudbi resnejših programov za ta sistem.
Včasih se zdi, kot da so prave filmske in video kamere postale tako rekoč odveč. Morda jih še rabijo v svetu studijske tehnologije, pa za ustvarjanje hollywoodskih celovečercev ali prenose športnih dogodkov, za vse drugo pa je mogoče poskrbeti z drugimi napravami, kot so telefoni in pa seveda digitalni fotoaparati. Ali res?
Redno varovanje podatkov in shranjevanje z računalnikom opravljenega dela je načelo, ki ga sleherni uporabnik nam ljube tehnologije prej ali slej osvoji. Učna ura, ki je žal praviloma sestavljena iz lastnih napak, po možnosti izgub, se posameznika prime kot alkohol praznega želodca, hitro in z bolečo glavo na koncu. Apple si prizadeva težave omiliti, a moramo kljub temu marsikaj postoriti tudi sami.
Varnostno kopiranje podatkov bi prav lahko šteli med gospodinjska opravila. Izvajati ga je treba redno, najbolje vsak dan. Dokler stvari tečejo po načrtih, tega opravila sploh ne opazimo. Kako pomembno je, se zavemo šele, ko bi varnostno kopijo nujno potrebovali, pa ni bila narejena. Ogledali smo si osnove varnostnega kopiranja in načine, kako lahko svoje podatke zavaruje domači uporabnik, ki za ta namen ne želi potrošiti (preveč) denarja in podatkov postaviti na ogled vohljačem v internetu.
Nobena skrivnost ni, da imajo države obveščevalne in protiobveščevalne agencije, ki zbirajo podatke o početju drugih držav. Tudi ni nobena skrivnost, da elektronske komunikacije z internetom na čelu ponujajo izvrstne možnosti za nadzor in prisluškovanje. Kljub temu je razkritje britanskega časnika Guardian, kako NSA množično prestreza elektronske komunikacije in vohuni za svojimi državljani in tujci, dvignilo neznansko veliko prahu.
Računalništvo je na prehodu med vladavino osebnih računalnikov in današnjimi vse bolj mobilnimi napravami. Toda medtem, ko poteka ta prehod, se na obzorju nakazuje že naslednji val, ko računalniških naprav ne bomo le nosili s sabo, marveč kar dali nase. Pametna očala, ure in tudi druge naprave, ki si jih lahko nadenemo, burijo domišljijo, všečne so, se pa ljudem tudi upira, da bi jim preveč posegle v življenje.
Fujitsujevi izdelki, ki zadnjega pol leta prihajajo k nam na preizkus, so si tako različni, da je težko verjeti, da jih izdeluje isto podjetje. Poleg pokritosti vseh možnih segmentov zabavne elektronike še bolj preseneča razpon materialov, oblikovanja in kakovost izdelave.
To poletje je Asus v sodelovanju z Googlom že predstavil naslednika uspešne sedempalčne tablice Nexus 7. Tik pred tem pa je na trg poslal lastno napravo z enako velikim zaslonom in možnostjo povezave v mobilno omrežje.
HP je po nakupu izdelovalca igralnih računalnikov Voodoo vedno več uporabljal njihovo blagovno znamko Envy. Ta je bila na začetku pridržana za prenosnike najvišjega ranga, v zadnjem času pa se je ime Envy začelo pojavljati tudi na tabličnih hibridih in napravi, ki smo jo dobili v roke tokrat.
Samusungova blagovna znamka Galaxy se je po zaslugi njihovih telefonov med potrošniki tako prijela, da skušajo to ime uporabiti na vseh možnih napravah. Izjema niso niti tablice, ki za četrto telefonsko galaksijo zaostajajo eno generacijo in nosijo zaporedno številko 3.
Sony je črko Z že uporabil za enega svojih paradnih izdelkov, saj je s tem imenom krstil svoj osrednji pametni telefon. Ta je začrtal nove oblikovalske smernice tega japonskega izdelovalca in glede na pozitivno izkušnjo s telefonom od tablice z enakim imenom pričakujemo veliko.
Tablične računalnike je pred »davnimi« leti v resnici izumil Microsoft, šele Apple pa je z iPadom zares naredil izdelek, ki s(m)o ga uporabniki vzljubili. Vse kaže, da bodo lepega dne tablice povsem nadomestile računalnike, kot jih poznamo (še) danes. Ne čudi torej, da v naš laboratorij vsak mesec nakaplja kar nekaj med seboj zelo različnih modelov.
V soboto 15. junija so slovenske spletne strani začele množično streči piškotke, tako se je zdelo. Na katerokoli spletno stran smo odjadrali, povsod nas je čakalo opozorilo, da bo stran v naš računalnik za boljšo uporabniško izkušnjo shranila piškotek.
Dvoje na zemlji je neizogibno, pravijo starejši: davki in smrt. To velja, če ste človek. Podjetjem načeloma ni treba umreti, dokler so dobičkonosna. Če pa ste multinacionalka, vam ni treba plačati niti (vseh) davkov. Razkrivamo ozadje zapletene in dovršene sheme, s katero se Apple, Google, Microsoft in druge multinacionalke vsako leto izognejo plačilu več deset milijard dolarjev davkov.
Življenje netalentiranih je v teh časih bistveno enostavnejše kot nekoč. Morda celo lažje od tistih talentiranih, ki so svojo danost pilili na kateri od akademij. Netalentirani nimajo veliko samokritike; besedilo, ki je slabše od garancijskega lista na greznici, zgrgrajo v mikrofon, spustijo prek autotunea in, voilà, mega hit je pripravljen! Čez naključne posnetke z obiska domačega kafiča razmažejo katerega od instaučinkov — in fotografije so za steno galerije.
Pametni telefoni imajo v embalaži dodane nekaj dodatne opreme, ki se po količini kosov in kakovosti razlikuje od izdelovalca do izdelovalca, seveda pa je mogoče poleg obveznih slušalk in nujnega napajalnika na telefon na več načinov priklopiti nešteto naprav.
Pred približno letom dni so mi potisnili v roke telefon, ki se je hvalil s skoraj petdeset milijoni pik, češ daj, skritiziraj ga, nečimrneža. A kaj, ko sem članek nato pisal s pobešeno čeljustjo in razširjenimi zenicami. Telefon je slišal na ime Nokia 808. Impresivna kamera na hrbtni strani je sicer res spominjala na nekakšen tumor, a smrtna rana za omenjeni telefon je bil v resnici operacijski sistem Symbian v zadnjih izdihljajih in visoka cena. Mejnik v kakovosti fotografije med telefoni pa je odtlej postavljen zelo visoko. Tokrat ga naskakuje elitna družba najpametnejših.
Izbira mobilnega operaterja je vsaj tako pomembna kot izbira pametnega telefona. Navsezadnje si brez storitev izbranega podjetja s pametno napravo ne bomo kaj prida pomagali. Mobilni operater zagotovi omrežje, v katerem bodo potekali naši pogovori, letela napisana sporočila in se pretakali mobilni biti.
Zamisel za zapis, ki ga najdete na naslednji strani, se je v uredništvu izkristalizirala po tem, ko smo ugotovili, da je ponudba »paketov« naših mobilnih operaterjev tako noro zapletena, da jih v resnici ne obvladujejo niti sami operaterji, kaj šele uporabniki. Odločili smo se, da v to goščo vsaj malce posvetimo in jo poskusimo razsvetliti.
Povej mi, s kom se družiš, pa ti povem, kdo si – je veljalo v starih predinternetnih časih. Danes se čedalje bolj uveljavlja nečimrna različica tega reka: povej mi, koliko prijateljev in podpornikov imaš v družabnih omrežjih, pa ti povem, koliko veljaš. V moderni družbi, kjer je naprodaj vse, je rezultat pričakovan. V internetu lahko kupite navidezne prijatelje in podpornike na Twitterju. In to za cent po kosu.
Verjamete strašljivim zgodbam nekaterih arhivistov o izginevanju podatkov z disket in CDjev? Pobrskali smo po arhivu, preverili delovanje disket in CDjev, starih od 10 do 30 let, in se še sami prepričali …
Živimo v povezanem svetu, kjer na mladež menda preži nešteto nevarnosti. Ko otroku kupimo računalnik, igralno konzolo, tablico ali telefon, se navadno ne zavedamo, da smo mu pravkar izročili ključe vhodnih vrat. Z njimi bo v zavetje domačih štirih sten redno vabil najrazličnejše ljudi, zato je dobro, da je pri tem početju nadzorovan.
3D tiskalniki so ena najbolj vročih tehnologij ta hip. Prinašajo možnost, da ob pomoči računalniških modelov ustvarimo dejanske predmete, ne samo njihovih slik, tako kot pri današnjih tiskalnikih. S tem se odpirajo doslej nepredstavljive možnosti rabe, ki lahko pomenijo preobrat v marsikateri industrijski panogi, zanimivi pa bodo postali tudi za rabo doma. Zlasti zato, ker se s cenami približujejo temu, čemur pravimo potrošniške cene. S te plati predstavljajo prej revolucijo kot evolucijo.
Tehnološka podjetja nas skušajo na vsakem koraku prepričati, kako je tehnologija v zadnjih desetletjih izboljšala življenja ljudi. Po drugi strani pa jo za nečedne namene uporabljajo tudi brezvestne vlade držav, kriminalci in teroristi. Med »sejalci zla« so se v zgodovini vse pogosteje znašli tudi računalniki.
Linux že po svoji odprtokodni duši zahteva od razvijalske skupnosti čim večjo raznolikost. Poleg izbire distribucije tega operacijskega sistema je treba izbrati še namizno okolje, ki dodatno razširi Linuxov potencial.
Ob nedavni prenovi spletnih strani je glavni urednik opisal zgodovino vseh različic. Zadnja med njimi, ki je bila objavljena nedavno, je še čisto sveža in zdelo se nam je prav, da v reviji, ki je namenjena ljubiteljem digitalnih tehnologij, tudi malo podrobneje opišemo, kako smo se prenove lotili in jo izvedli.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
