Virtualni turizem

Objavljeno: 29.3.2016 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Kategorija: Dosje | Revija: April 2016

Razvoj tehnologij vizualizacije, zlasti s področja navidezne resničnosti in prostorskih video posnetkov, prinaša nove, vznemirljive načine rabe na področjih, kjer tega ne bi pričakovali. Eno takih je virtualni turizem, možnost obiska daljnih krajev iz udobja domačega fotelja, a s precej večjo interaktivnostjo in realizmom, kot omogočajo današnje dokumentarne televizijske oddaje in potopisi. Virtualna potovanja nikakor ne bodo nadomestila pravih počitnic, a kljub temu predstavljajo novo vrsto oddiha in zabave, kakršne doslej nismo poznali.

Google StreetView ima največji vpliv na razvoj virtualnega turizma.

Google StreetView ima največji vpliv na razvoj virtualnega turizma.

Informacijska tehnologija, na čelu s spletnimi predstavitvami, družabnimi omrežji, večpredstavnimi vsebinami, rezervacijskimi sistemi, iskalniki informacij je že danes eden ključnih dejavnikov pri promociji in razvoju turističnih destinacij. Večina turistov v današnjih časih pred izborom sanjskih počitnic opravi raziskavo in pregled prav ob pomoči računalnikov. Prednost imajo tiste destinacije, ki so dobro predstavljene.

A na pohodu je nova oblika turizma, ki dopolnjuje obisk na sami lokaciji in se umešča nekako na pol poti med predstavitvijo in dejansko izkušnjo na sami lokaciji. Virtualna potovanja prihodnosti nam bodo zlasti ob pomoči pripomočkov s področja navidezne resničnosti omogočila izkusiti oddaljeno lokacijo domala povsem tako, kot če bi bili tam.

Toda zakaj bi se ukvarjali s približkom, če lahko izkusimo original? Mar ni bistvo turizma prav potovanje, obisk oddaljenih krajev, spoznavanje ljudi, uživanje ob dobri hrani, glasbi, celo pristnosti vonjav, značilnih za izbrano lokacijo? Turizem je predvsem oddih, in tega ne bo nadomestila nobena tehnologija.

Dopolnilo

Na navidezna potovanja lahko gledamo kot na dopolnilo turističnih izkušenj. Virtualna potovanja lahko, denimo, odpravijo marsikatero nevšečnost. Dejstvo je, da so največje turistične znamenitosti tudi najbolj oblegane. Pomislimo samo na Eifflov stolp v Parizu ali »Prepovedano mesto« v Pekingu, kjer je vedno gneča, tako pri vstopu kot na samem prizorišču.

Oglejmo si še znamenite zabaviščne parke Disneyland. V kateremkoli od njih je treba pred vsako atrakcijo navadno čakati od nekaj minut do cele ure. Če si izberemo za ogled več atrakcij, lahko v resnici več časa preživimo v čakalnih vrstah kakor na samih atrakcijah. Z navidezno resničnostjo si lahko vsaj vnaprej ogledamo, ali se nam sploh zdi vredno čakati. Mar si ni lažje znamenitosti ogledati s 360 stopinj obsegajočim posnetkom in navideznim sprehodom? Res nima vseh prvin izkušnje v živo, a lahko marsikomu prihrani razočaranje in trpljenje v vrsti.

In še realnost, ki je ne moremo spregledati. Redkokdo ima dovolj časa in denarja, da bi si ogledal vse zanimivosti in znamenitosti po svetu. Sploh v določnem letnem času ali ob točno določenem dogodku. Če nas zanimajo, denimo, zabaviščni parki – koliko si jih bomo resnično lahko ogledali v življenju? Morda pa si lahko del tistih, ki niso dovolj zanimivi, da bi nas zvabili na pot, ogledamo na daljavo. Izkušnja bo pristnejša, kot če bi samo brali o njih.

Potem so tu okolja, ki nas mikajo, a zaradi vremenskih in drugih razmer niso najprimernejša za vsakogar. Na primer izlet na Antarktiko ali vzpon na vrh Everesta. Morda si želimo kam, kamor iz varnostnih razlogov ne moremo. Razlogov, ki govorijo v prid virtualnemu turizmu, je torej cel kup.

Nazadnje ne smemo pozabiti tudi na to, da lahko virtualno potovanje opravimo tudi kam, kamor v resnici sploh ne moremo. Verjetno bo za marsikoga edina priložnost, da »obišče« luno ali bližnje planete. Lahko se odpravimo tudi v domišljijske svetove, a to je že druga zgodba, ki smo jo že srečali v spletni storitvi Second Life.

Helikopterčki, opremljeni z navadnimi ali prostorskimi video kamerami, bodo igrali pomembno vlogo v virtualnem turizmu.

Helikopterčki, opremljeni z navadnimi ali prostorskimi video kamerami, bodo igrali pomembno vlogo v virtualnem turizmu.

Prehod v dobo virtualnih obiskov

Če dobro razmislimo, se turistična podjetja in destinacije že danes pripravljajo na virtualni turizem ali se podajajo vanj. Nezanemarljiv del gradiva, ki je na voljo turistom, je že danes na voljo v prostorsko obogatenih oblikah: kot panoramske slike, prostorski, 360 stopinj obsegajoči slikovni in video posnetki, posnetki iz zraka (droni).

Razlika med današnjim stanjem in virtualnim turizmom prihodnosti je, da je večina današnjega gradiva statičnega ali pa omogoča zelo malo interakcije uporabnika. Zagotovo pa je le malo objektov in krajev na predstavitvenih posnetkih predstavljenih z dodatnimi oznakami, razlagami ali povezavami. Lahko bi tudi rekli, da smo danes v nekakšni prvi fazi razvoja virtualnega turizma.

Večina tega je predvsem promocijsko gradivo. Reklama, ki pritegne kupce. To pomeni, da so posnetki narejeni v idealnih razmerah, pogosto prirejeni in ne odslikavajo nujno realnega stanja. V tem smislu so to res »virtualne« predstavitve. Niso pa dokumentarni ali potopisni prispevki.

V teoriji bi se lahko vsa ta tehnologija uporabljala tudi za pridobitniško dejavnost, plačljive oglede in virtualne obiske. A tega posla še ni. Za začetek sama tehnologija še ni dovolj zrela, da bi bila dovolj prepričljiva, dovolj razširjena, dovolj poceni, dovolj enostavna za rabo. Nismo še na cilju, a se mu hitro približujemo.

Dodatna težava za plačljive virtualne obiske utegne biti to, da bo veliko ponudnikov (začenši z Googlom) vsebine ponujalo brezplačno. Ali se torej izplača odšteti nekaj več za morda boljšo kakovost? Na to vprašanje odgovarjamo vsako leto, recimo pred poletjem, ko izbiramo med samostojnim ali vodenim ogledom. Tisti, ki je že bil kdaj na dobrem vodenem ogledu, zagotovo ve, da ni niti približno enako.

Vizija uporabniške izkušnje

Ko govorimo o virtualnih potovanjih, je bistvo v uporabniški izkušnji. Brskanje po osebnem računalniku in gledanje posnetkov na monitorju je eno, sprehod po navidezni resničnosti pa čisto nekaj drugega. Pa tu ne gre samo za tehnologijo prikaza in vpreganje vseh čutil, temveč tudi za pristnost doživetja.

Kako lahko to dosežemo? Najlažje bi bilo s prostorsko video kamero, ki bi jo lahko usmerjali na daljavo. To ni nemogoče, a najbrž smo še daleč od česa takega. Če že, lahko razmeroma kmalu pričakujemo oddaljene stacionarne prostorske kamere, ekvivalent današnjih webcamov, ki bodo prikazovale utrip dogajanja na neki določeni točki, okoli katere se bomo lahko prosto vrteli. Seveda v realnem času.

Druga oblika uporabniške izkušnje v virtualnem turizmu je sledenje vodenemu izletu, kjer tehnologija prikaza sledi neki poti, na primer sledenju vodnika. Zamislimo si, da smo na turističnem avtobusu, ki vozi po začrtani poti, mi pa se lahko obračamo v vse smeri in opazujemo okolico. Če želimo tu dodati še nekaj interaktivnosti, lahko morda izbiramo med več vnaprej posnetimi potmi. Nekaj podobnega, kot bi sicer počeli v realnem okolju, denimo v zabaviščnem parku z nizom različnih atrakcij.

Potopisec Christian Wolf je eden od pionirjev na tem področju. Na Kickstarterju je pred časom ponudil kampanjo za financiranje spletne serije A Wolf Abroad (ekvivalent TV serije), kjer bi lahko gledalci uživali v posnetkih 3D kamer in prostorskih mikrofonov (da, poskrbljeno je tudi za zvok), pri tem pa bi bilo vse skupaj pospremljeno z razlago avtorja. Žal kampanja ni bila uspešna, je pa za zamislijo ostalo nekaj izjemnih virtualnih video posnetkov (gostovanih na YouTubu), ki lepo ponazarjajo, kaj lahko pričakujemo. Primeri so tu: Matchu Pichu (goo.gl/lqU7Ur), zvočni posnetek ob reki (goo.gl/2Hr4ez), Oregon (goo.gl/irq3Zf). Nedvomno bo imela zamisel v prihodnosti veliko posnemovalcev. Pionirska bo tudi nova serija dukumentarnih oddaj BBC Earth, ki jo pravkar snemajo in je hkrati snemana v protorski tehniki. Vsekakor ena od poslastic v prihodnjih mesecih.

Glede na razvoj tehnologije, kot so 360-stopinjski video posnetki, prizorišča v navidezni resničnosti in druge računalniške »čarovnije«, lahko pričakujemo še zelo vznemirljiv razvoj na tem področju. Nekateri že snujejo prava virtualna potovanja, kjer so virtualni turisti pospremljeni z virtualnimi vodniki, ki ponudijo razlage »na zahtevo« in vodijo ogled. Ne bi se čudili, če bi bile nekatere od teh storitev plačljive.

ZABAVA
Virtualni zabaviščni park

Navidezna resničnost ne bo igrala pomembne vloge le v virtualnem turizmu, pri ogledih oddaljenih krajev in znamenitosti na daljavo, temveč tudi kot sredstvo za »ojačenje« občutkov ob obisku dejanskih lokacij.

Tisti z zelo močnim želodcem si bodo lahko od poletja naprej v znamenitih zabaviščnih parkih Six Flag omislil izlet z vlakcem smrti (rollercoaster), pred katerim si bodo nadeli čelado za navidezno resničnost. (goo.gl/7h2SlC)

Občutkom, ki jih vzbuja divja vožnja z vrtoglavimi vzponi in spusti s takim vlakcem, dodajo ogled navideznega okolja, posebnega znanstvenofantastičnega prizorišča, kjer si lahko ogledamo boj za obrambo Zemlje pred pošastmi iz vesolja. Premikanje žiroskopa zaradi gibanja železnice bo krmililo tudi dogajanje v navideznem svetu.

Strojno opremo bo v devetih zabaviščnih parkih Six Flag prispeval Samsung s svojimi pregledovalniki Gear VR. Projekt pa ima že veliko posnemovalcev drugod po svetu. Zabaviščni park Alton Tower v Veliki Britaniji bo tudi uporabljal Gear VR, v britanskem Thorpe Parku pa bodo uprizarjali predstavo na temelju pregledovalnikov HTC Vive.

Tehnologija za večjo pristnost doživetij

Virtualni turizem ima že svojo neuradno kratico – 3DVT (3D virtual turism). Definirajo ga kot navidezno okolje, v katerem srečujemo 3D modele, povezave na 2D in 3D video posnetke, 360-stopinjske slikovne posnetke in panoramske 2D posnetke oddaljenega okolja. To večpredstavno vsebino dopolnjujejo ustrezno kodiran zvok (za občutek prostora), pa tudi drugo gradivo, kot so besedila, nagovori, razlage.

Rešitve 3DVT naj bi bile še posebej zanimive v turizmu, na nepremičninskem trgu in v izobraževalnih ustanovah, kot so univerze. Vsem je skupni imenovalec zanimanje končnih uporabnikov, da si ogledajo okolje, ne da bi morali odpotovati tja.

3DVT aplikacije so lahko samostojne ali povezane z drugimi informacijskimi rešitvami. Značilna povezava je z elektronskimi zemljevidi, kot so Google Earth, Virtual Earth ali X3D Earth. Tu predstavljajo naslednjo stopnjo prikaza mikrolokacije, ki jih s satelitskimi posnetki ne moremo dobiti.

Za področje navideznega turizma pa že nastajajo zanimive nove tehnološke rešitve. Ena izmed njih je tako imenovana »pametna navzočnost« ob pomoči premičnega videokonferenčnega sistema Beam podjetja Suitable Technologies. V osnovi gre za kombinacijo video kamere in zaslona, ki sta postavljena na stojalo na kolesih, čemur pravijo SPS (Smart Presence System). Inovativnost je v tem, da lahko tak sistem krmilimo na daljavo in se z njim premikamo po prostoru. Kamera in mikrofon nam posredujeta dogajanje v prostoru, v drugo smer pa gre video tistega, ki upravlja Beam SPS. Tako lahko krajevno navzoči vidijo, kdo je »virtualno« z njimi.

Posameznega virtualnega obiskovalca SPS krmilimo z oddaljenim računalnikom, miško, tipkovnico ali celo krmilno palico igralne konzole Xbox, sistem pa deluje z računalniki PC in Mac. Posamezen komplet stane 2000 dolarjev, kar pomeni, da je v dosegu številnih organizacij, od muzejev do turističnih destinacij, organizatorjev razstav in še bi lahko naštevali.

Sistem je v ZDA doživel topel sprejem, zlasti zato, ker pomaga invalidom in drugim s posebnimi potrebami, da obiščejo oddaljene kraje. Zadevo je pozdravil celo predsednik ZDA, Barack Obama. Suitable Technologies je mobilne virtualne obiskovalce namestil v osem velikih ameriških muzejev, načrti pa so še drznejši.

Googlov prispevek

Google je in še bo najbrž tisti poglavitni dejavnik, ki ima največji vpliv na razvoj virtualnega turizma. Njihova spletna storitev StreetView, ki jo poznamo kot prostorski prikaz in 360-stopinjski sprehod po ulicah že skoraj vsega sveta, je lahko izredno dobrodošel temelj za izkušnjo virtualnega turizma.

StreetView je kot tehnologija 360-stopinskega snemanja ulic lahko uporabljena tudi zunaj urbanega okolja. Google je doslej obiskal že nešteto znamenitih krajev in prostorski pogled na znamenitosti ponudil množicam po internetu. Tudi iz krajev, ki jih večina turistov ne bo nikoli obiskala. Celoten seznam potovanj je dosegljiv na naslovu (www.google.com/maps/streetview).

Oglejmo si nekaj zgledov: denimo, strmo gorsko steno El Capitan v ameriškem nacionalnem parku Yosemite, ki jo sicer obiskujejo le najspretnejši plezalci (goo.gl/iX7w52). Drug fantastičen prikaz prihaja s koralnega grebena na vzhodu Avstralije (goo.gl/1E3ASg). Za nameček so tu tehnologijo prostorskega snemanja uporabili celo pod morsko gladino. Iz morskih globin na streho Evrope: nedavni projekt ljubiteljev gora je tehnologijo Trekking prinesel na vrh Mont Blanca (goo.gl/kH4J6G).  Sprehodimo se lahko po ostankih antičnega mesta Pompeji in podoživimo tragedijo, ki se je zgodila ob izbruhu vulkana (goo.gl/HQGaQN).

Google občasno objavi tudi skupino tematskih posnetkov, kot je, recimo, skupina sprehodov Great Walk, v okviru katere so predstavili prostorske posnetke najlepših znamenitosti eksotične Nove Zelandije (goo.gl/Ulr6Kc). Prostorski posnetki so nastali ob pomoči programa Google Trekker, kjer prostovoljci Googlove prostorske kamere nosijo po ozkih, a zanimivih pohodniških poteh po najzanimivejših koncih sveta.

Podobno so naredili s sprehodom na svetovno znani Matchu Picchu (goo.gl/blkbh4). Tu se vidi tudi zametek združevanja prostorskih posnetkov znamenitih destinacij, obogatenih z različnimi informacijami. Morda ni najbolj znano, toda Google ob vseh dejavnostih, v katere je vpleten, vzdržuje tudi zbirko (goo.gl/r4rRE9) posnetkov in podatkov iz znamenitih muzejev v okviru projekta Google Cultural Institute (goo.gl/eNwrNr).

Najnovejše informacije iz Googla navajajo, da se je družba dogovorila z ameriškim združenjem nacionalnih parkov, na podlagi česar bodo pripravili prostorske posnetke v tehniki StreetView za kar 40 najbolj znanih naravnih biserov v ZDA. Za nameček bodo poslikali in opisali vse zgodovinske in arheološke najdbe v teh parkih, kar bo zelo obogatilo virtualna potovanja. Prve virtualne sprehode po parkih naj bi objavili že v kratkem.

Druga neuradna informacija iz Orlanda v ZDA navaja, da so nekateri obiskovalci že opazili sprehajalce z znanimi Googlovimi nahrbtniki s pretorskimi kamerami, kar daje slutiti, da je naslednji cilj Googlovih popotnikov zabaviščni park Disneyland na Floridi. Google je sicer v manjši meri že posnel Disneyland v Parizu, toda na Floridi naj bi naredili precej temeljitejši obhod atrakcij.

Še tretja neuradna informacija – Google menda pripravlja možnost spremljanja 360-stopinjskih posnetkov, ki bi prikazovali pretočne video posnetke, snemane v živo. V ta namen se menda pogovarjajo z nekaterimi izdelovalci prostorskih video kamer, ki imajo na voljo potrebno tehnologijo. Za zdaj še ni nobenih konkretnih datumov, a bi to vsekakor bil naslednji preskok, tako za YouTube kot sisteme navidezne resničnosti. Vsekakor pa potencialno zelo pomemben zagonski dejavnik za prihodnost virtualnega turizma.

Google tehnologijo prostorskega snemanja uporablja tudi za prikaz notranjosti znamenitih objektov. Lep zgled je znameniti studio na ulici Abbey Road, kjer so snemali legendarni Beatlesi (goo.gl/P0h2K9). Google je začel tudi promovirati storitev Business View (goo.gl/2heJ31), kjer prostorski ogled ponujajo lastnikom zgradb, kot so restavracije, koncertne dvorane, trgovski centri. Lep zgled je ogled restavracije Epic Steak House na obali v San Franciscu (goo.gl/ZzGxda).

Ena izmed posebnosti sistema StreetView je tudi zmožnost, da na virtualnem obisku spremljamo celo posnetke iz različnih časovnih obdobij določenega kraja. Ponekod so posnetke naredili že večkrat in tako lahko opazujemo novosti in primerjamo spremembe. Nekaj, česar v realnem okolju ne bi mogli (preprosto) narediti.

Dvomimo, da bo dosti turistov osebno obiskalo plezalno pot na znameniti steni El Capitan v parku Yoosemite.

Dvomimo, da bo dosti turistov osebno obiskalo plezalno pot na znameniti steni El Capitan v parku Yoosemite.

Iskanje navideznih obiskov

Ob vsej ponudbi ogledov oddaljenih lokacij na prostorskih video ali fotografskih posnetkih bi morda pričakovali, da so v spletu že specializirani iskalniki ali portali, ki združujejo poti do različnih virtualnih destinacij. Žal je ponudba še v povojih. Potovanj in ogledov željni virtualni turist se bo moral znajti sam, tako kot v realnem svetu.

Dejstvo je, da veliko mest in turističnih znamenitosti že danes na svojih predstavitvenih straneh ponuja posamezne prostorske posnetke, največkrat slikovne) najlepših in fotogeničnih posnetkov na svoji lokaciji. To velja tudi za naše kraje in bližino. Sprehodite se samo po mestih v Sloveniji, Istri, Dalmaciji in presenečeni boste, da je že veliko posnetkov na voljo tudi v prostorski tehniki. Če se ni organiziralo mesto, pa si velja ogledati strani turističnih uradov na posamezni destinaciji ali v širši regiji.

Toda nekaj splošnejših iskalnikov prostorskih posnetkov je vendarle na voljo. Če želimo, denimo, najti točno določen pogled v storitvi Google StreetView, si lahko pomagamo z iskalnikom www.instantstreetview.com. Če želimo najti čim več zanimivih fotografij, ki so jih prispevali poprejšnji obiskovalci, si lahko pomagamo z iskalnikom Panoramio (www.panoramio.com).

360 Heroes je eden izmed portalov s 360-stopinjskimi video posnetki, med katerimi so zanimive turistične lokacije

360 Heroes je eden izmed portalov s 360-stopinjskimi video posnetki, med katerimi so zanimive turistične lokacije

Vpliv na turistične ponudnike

Ob možnostih, ki jih ponuja tehnologija, se marsikdo v turistični branži že sprašuje, ali bo navidezna resničnost koristila ali škodila njihovi dejavnosti. Ponekod je že moč slutiti bojazen, da bi utegnili te sisteme videti kot konkurenco, zaradi katere se turist ne bi odločil za obisk v živo. Toda preudarnejši opozarjajo, da je ta tehnologija lahko tudi magnet za kraje, ki sicer ne slovijo ravno po množicah turistov.

V praksi se bomo najbrž srečali nekje na polovici poti. Vsebine, ki jih bodo ustvarili in financirali ponudniki (velika verjetnost je, da prav turistična branža), bodo do neke meje na voljo brezplačno, najatraktivnejši deli pa bodo plačljivi. Zelo verjetno bodo nekatere od vsebin tudi ekskluzivno na voljo le ob osebnem obisku. Bo pa najbrž na temo revolucije, ki se nam obeta, še veliko razprav in mnenj.

Ena prvih organizacij, ki je začela izkoriščati možnosti navidezne resničnosti, je agencija Destination BC, ki skrbi za promocijo in povezovanje turistične ponudbe v kanadski provinci Britanska Kolumbija. Skupaj z Oculus Riftom so ustvarili prvi turistični posnetek v navidezni resničnosti, imenovan The Wild Within VR Experience. 2D različico s 360-stopinjsko možnostjo vrtenja si je mogoče ogledati brezplačno po YouTubu (goo.gl/CiYIJi). Zanimiv je tudi posnetek, kako so vse skupaj pravzaprav naredili (goo.gl/nypTRK). Ne smemo pozabiti, te posnetke je naredilo turistično združenje, ki bi se lahko tudi ustrašilo tehnologije kot sredstva za krajo turističnih obiskov. Dogaja se nasprotno – verjamejo, da lahko ob pomoči dobrih 3D posnetkov navdušijo ljudi in jih še pridobijo.

Tehnologija GoogleStreetView omogoča tudi ogled notranjosti znamenitih stavb, kot je londonski Abbey Road Studios.

Tehnologija GoogleStreetView omogoča tudi ogled notranjosti znamenitih stavb, kot je londonski Abbey Road Studios.

Še en zgled zgodnjih podpornikov navidezne resničnosti je turistični raj Hamilton Island (goo.gl/qhwo4p), eden najlepših turistični krajev, povezanih z znamenitim koralnim grebenom v Avstraliji. Ekskluzivni 3D video posnetek otočja so sprva ponudili potnikom prvega razreda letalske družbe Quantas. Drugim pa je na voljo na storitvi YouTube.

Bojazen turističnih delavcev je bržkone odveč, to lahko dokažemo tudi z vplivom današnje tehnologije na dogajanje v turizmu. Googlovi zemljevidi, sprehodi po ulicah StreeetView in orodja za prevajanje jezikov so samo v pomoč turistom, in ne konkurenca turističnim paketom. Tudi če se bo število posameznih ogledov vsaj delno preselilo v navidezni svet, je še kup privlačnosti, ki jih tehnologija ne bo mogla nadomestiti: dobre večerje v domači gostilni, sprostitve v zdravilišču in udobja na soncu pač ne moremo prenesti v navidezni svet. Ali bomo kdaj namesto pravih imeli navidezne počitnice? Odgovor je preprost: ne. Bomo pa ob pomoči navidezne resničnosti obogatili izkušnjo in doživeli večji del tega sveta, kot bi ga sicer.

Povzetek

Vsi spletni naslovi, ki nastopajo v članku, so na voljo na www.monitor.si/turizem.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki