V praksi – nedokončano delo

Objavljeno: 23.2.2016 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Kategorija: Dosje | Revija: Marec 2016 | Teme: avtomobil

Kako se torej sodobni »infotainment« sistemi odrežejo v praksi? Da bi se prepričali, smo v uredništvu preizkusili dva predstavnika, ki bržkone najbolje ponazarjata današnje stanje razvitosti računalniško podprtih informacijskih sistemov v avtomobilih.

Nova generacija avtomobilov ima vgrajene zmogljive, a še nedodelane infotainment sisteme.

Nova generacija avtomobilov ima vgrajene zmogljive, a še nedodelane infotainment sisteme.

Prvi je bil vgrajen v najnovejšo Škodo Superb Style 2.0 TDI DSG, opremljeno z infotainment sistemom Columbus, najzmogljivejšim od štirih, ki jih najdemo v Škodah, pa tudi v večini drugih vozil iz koncerna Volkswagen/Škoda/Seat. Drugi, sistem R-Link 2, pa je bil vgrajen v najnovejši Renault Espace Initiale Paris dCI 160, ki bo obenem tudi temelj infotainment rešitev v vseh novih vozilih te francoske znamke.

Škoda SmartLink

Škodin sistem Columbus je bil še posebej zanimiv, ker je med prvimi na trgu s podporo trem najzanimivejšim standardom za povezavo mobilnih naprav z avtomobili – Apple CarPlay, Google Android Auto in še tretji, Mirrorlink, ki naj bi bil najbolj univerzalen. Pri Škodi vse tri funkcije imenujejo SmartLink, uporabniku pa naj bi prihranil dilemo in kompleksnost povezave z različnimi modeli pametnih telefonov.

V praksi je žal vse skupaj precej bolj klavrno, kot se bere. Osnovna povezljivost med telefonom in infotainment sistemom prek vmesnika Bluetooth sicer deluje brezhibno. Ta del so očitno izdelovalci avtomobilov dokončno osvojili. Toda kaj, ko SmartLink za napredno delovanje ne podpira brezžično povezanih naprav. Da, trenutno stanje tehnologije zahteva, da je telefon z računalnikom v avtu povezan prek kabla USB. Pravi razlog nam ni znan, dvomimo pa, da je tako zaradi hitrosti prenosa podatkov, saj bi moral Bluetooth več kot zadoščati. Za nameček je bil v Škodo vgrajen vmesnik Wi-Fi, ki pa prav tako ne omogoča sinhronizacije podatkov prek SmartLinka.

Škodin infotainment sistem ponuja obilico podatkov o vozilu.

Škodin infotainment sistem ponuja obilico podatkov o vozilu.

Škodina navigacija je korektna, a brez presežkov.

Škodina navigacija je korektna, a brez presežkov.

SmartLink podpira različne tehnološke vmesnike družb Apple, Google in Mirrorlink.

SmartLink podpira različne tehnološke vmesnike družb Apple, Google in Mirrorlink.

Povezava na telefon s sistemom Mirrorlink se je vzpostavila s telefonom Galaxy S6 Edge+.

Povezava na telefon s sistemom Mirrorlink se je vzpostavila s telefonom Galaxy S6 Edge+.

Videti pa je, da se na tem področju nekaj premika. V začetku januarja smo lahko prebrali novico, da je Apple na sejmu CES v Las Vegasu v zadnjem trenutku prepovedal prikaz brezžične povezave s sistemom CarPlay v novem prototipu družbe Volkswagen. Očitno stvar še ni povsem dokončana, smo pa, kot kaže, blizu konca razvoja. Nenavadno, saj so izdelovalci komponente za naknadno vgradnjo, na primer Visteon, novost radodarno razkazovali. Kot kaže, pomotoma oziroma brez soglasja.

Toda tudi, ko smo iz žepov potegnili kable, praktična rabe sistema SmartLink še zdaleč ni bila brezhibna. Od treh sistemov nam je uspelo v bistvu aktivirati le Applov CarPlay. Ko smo na kabel priključili iPhone 5s (podprti so od generacije 5 naprej), seveda ustrezno opremljen z najnovejšo različico iOS, je SmartLink zaznal napravo in vklopil dostop do aplikacij na telefonu. Zanimivo, da nam je to uspelo le z enim od dveh iPhonov 5S (z enako različico iOS) v avtu. Pri enem povezava nikakor ni delovala.

Še huje je bilo s sistemom Android Auto, kjer nam Samsunga nikakor ni uspelo povezati z avtomobilom. Zadeva je še posebej zaskrbljujoča, ker stvari ni uspelo sestaviti skupaj niti trem urednikom v vozilu. Kakšna mora biti šele izkušnja lastnikov avtomobilov, ki niso taki računalniški zanesenjaki, ali pa se še celo bojijo kompleksnosti tehnologije.

Omejimo se torej na stvari, ki so delovale. Apple CarPlay na zaslonu infotainment sistema posnema videz in obnašanje Applovih izdelkov. Ikone so enake kot na telefonu, celo grafična tipka za domov je enaka kot pri iPhonih in iPadih. Žal bomo hitro ugotovili, da je na voljo le peščica aplikacij. Apple v osnovi zrcali vsebino telefonskega imenika, sporočil SMS, glasbe, podcastov in digitalnega zemljevida Maps. Slednji utegne biti zanimiva alternativa tistemu, ki je že vgrajen v Škodin Columbus.  CarPlay zna celo prebirati zvočne knjige, ki jih imamo nameščene v knjigarni iBooks, in predvajati podcaste (nameščeno smo imeli aplikacijo Overcast).

Nekaj brskanja po internetu razkrije, da je za CarPlay ta hip dodatno na voljo le kakih 20 aplikacij, večinoma takih, ki predvajajo zvok ali internetne radijske postaje. Bode v oči, da na zaslonu avtomobila za zdaj ne moremo pregledovati sporočil elektronske pošte. Kramljamo pa lahko s pomočnico Siri, seveda v enem od združljivih jezikov.

Apple CarPlay podvaja uporabniško izkušnjo iz telefonov iPhone.

Apple CarPlay podvaja uporabniško izkušnjo iz telefonov iPhone.

CarPlay omogoča, da uporabljamo Applovo navigacijo namesto Škodine.

CarPlay omogoča, da uporabljamo Applovo navigacijo namesto Škodine.

Na spletni strani MirrorLinka lahko ugotovimo, da stanje tu ni bistveno boljše. Trenutno podpirajo približno ducat programov, tudi tu pretežno zvočnih (Spotify, Aupeo …), a je nekaj svetlih izjem, denimo, navigacijski program Sygic ter, recimo, program za obvestila v prometu iCoyote. Zanimivo, da MirrorLink za zdaj promovira le telefone s sistemom Android.

Še največja izbira je pri Googlu oziroma sistemu Android Auto. Seveda tam, kjer sploh deluje. Tu najdemo trenutno 38 združljivih programov, toda tudi tu je večina povezanih s posredovanjem zvoka. Škoda, da nam Škoda ni omogočila preizkusa, kako prek take povezave delujejo Skype, pogovori Hangouts in številne internetne radijske postaje.

Renault R-Link 2

Najnovejši Espace je prvi izmed Renaultov z vgrajenim infotainment sistemom druge generacije, R-Link 2. Ta model ima največji, kar 8,7-palčni zaslon, občutljiv za dotik, ki je povrh v armaturno ploščo postavljen vertikalno. Videti je kot tablični računalnik, vdet v armaturo. Postavljen je sicer pod takim kotom, da močna dnevna svetloba precej zmanjša vidljivost, zato pa ponoči pričara imenitno ozračje. Omeniti velja še, da je to le eden od dveh velikih zaslonov LCD v avtomobilu. Espace ima po novem tudi vse voznikove kazalnike pred volanom povsem v elektronski obliki.

Velikost zaslona je omogočila, da ima infotainment sistem na zaslonu celo nekakšna okna z različnimi vsebinami. Hkrati lahko, denimo, gledamo navigacijo, podrobnosti o predvajani skladbi ali radijsko postajo ter informacije v vozilu. Poleg zaslona na dotik Renault vgrajuje priročno vrtljivo krmilno palico na sredinski konzoli, s katero lahko krmilimo celoten sistem.

R-Link krmili vse vidike avtomobila, zato najdemo v njem bistveno manj klasičnih tipk kot v drugih vozilih. S sistemom krmilimo vse, od klimatske naprave, varnostnih sistemov vozila, celo ambientalno razsvetljavo in režime vožnje (skupaj pet različnih) lahko nastavljamo do podrobnosti.

Za razliko od Škodinega sistema SmartLink je Renault poskrbel za celoten računalniški del, za zdaj brez pomoči zunanjih partnerjev, kot sta Apple in Google. Vgrajen ima lasten prepoznavalnik govora, za nameček pa ima R-Link 2 v spletu celo svojo trgovino z dodatnimi aplikacijami (app store). Poleg vgrajenih funkcij lahko trenutno izbiramo med okoli 30 dodatnimi programi, med katerimi najdemo tudi take stvari, kot sta odjemalca za elektronsko pošto, Facebook in Twitter. Žal le eden od treh ta hip resnično deluje, saj je videti, da so trenutne različice šele napol pripravljene.

Velik zaslon sistema R-Link 2 omogoča razdelitev na informacijska okna.

Velik zaslon sistema R-Link 2 omogoča razdelitev na informacijska okna.

Renault R-Link 2 ima lastno trgovino z dodatnimi  aplikacijami, ki pa so še precej nedodelane.

Renault R-Link 2 ima lastno trgovino z dodatnimi aplikacijami, ki pa so še precej nedodelane.

Prek internetne povezave lahko prikažemo svežo  vremensko napoved.

Prek internetne povezave lahko prikažemo svežo vremensko napoved.

Povezava s telefoni Apple in Android deluje brezhibno, naprave pa sistemu posredujejo tako telefonske kot večpredstavne informacije. Lepo presenečenje je, da lahko v sistemu brez težav predvajamo praktično vse večpredstavne zapise, s filmi v zapisu MKV, fotografijami in seveda glasbo vred. Filme lahko tako kot pri Škodi predvajamo samo, kadar vozilo stoji. Iz varnostnih razlogov se predvajanje ustavi, ko smo v gibanju. R-Link je predstavnik nove generacije izdelkov – zaman bomo iskali kak predvajalnik CD ali DVD oziroma disk. Na voljo imamo režo za kartice SD in dve vtičnici USB (pa še dve na zadnji klopi za napajanje). V praksi dovolj za vse potrebe.

Glede nabora funkcij sistemu R-Link 2 nimamo kaj očitati. Več kritik pa si zasluži izvedba. V uporabniškem vmesniku sistema so nekatere nelogičnosti, ki kažejo na to, da so avtorji sistem premalo uporabljali v praksi (denimo obvezen skok na glavni imenik pomnilniške kartice vsakič, ko stisnemo tipko nazaj). Število funkcij in nastavitev je po eni plati celo preveliko, tako da se tudi tisti spretni hitro izgubijo.

Še večjo kritiko pa zasluži Renaultov portal MyRenault, iz katerega nalagamo aplikacije prek ključka USB ali kartice SD. Portal je narejen v taki različici Jave, da celota kolikor toliko pravilno deluje le z Internet Explorerjem. Tega v primeru težav svetuje celo Renaultov portal. Mar nismo leta 2015, ko vse deluje z vsakim brskalnikom? Portal je tudi zelo počasen, način izbire funkcij pa je, milo rečeno,  obskuren in nezanesljiv.

Upamo le, da so to porodne težave in bo Renault stvari izboljšal s tem, ko se veča število vozil z vgrajenim sistemom R-Link. Po nekaterih podatkih naj bi Renault v eni od naslednjih generacij sistema podprl tudi sisteme Apple CarPlay in Android Auto, kar pomeni, da bo funkcionalnost sistema tedaj še precej večja, nabor aplikacij pa bo dopolnjeval tistega od Renaulta. S tako združljivostjo bi se uvrščal v vrh ponudbe.

Komaj zadostno

Vse kaže, da današnji infotainment sistemi več obljubljajo kot zagotavljajo. Res pa je, da s stališča kupca avtomobilov infotainment sistem predstavlja le enega od dejavnikov odločitve. Veliki zasloni in osnovni dostop do večpredstavnosti ter telefona marsikomu predstavljajo zadostitev pričakovanj.

Toda ambicije in napovedi, sploh pa vgrajena strojna oprema, omogočajo še precej več. Ne razumemo pa, kako si avtomobilske hiše ne morejo privoščiti nekaj več strokovnjakov za modeliranje uporabniških vmesnikov. Trenutni so nedodelani, konfuzni, povezljivost in programi pa ne delujejo vselej tako, kot bi morali.

Če bi bil to telefon ali tablica, bi ga že zdavnaj nesli nazaj v trgovino. Toda v večini avtomobilov so edina izbira, brez prvih alternativ. Želeli bi si tudi, da bi izdelovalci vsaj nekoliko odprli programske vmesnike in omogočili razvoj zunanjim strokovnjakom, celo navdušencem. Namesto tega se je treba prebiti prek dolge vrste pravnikov, da bi dobili dostop do razvojnega okolja zanje.

Avtomobilska industrija se bo morala še marsičesa naučiti od računalniške. Upajmo, da za to ne bo treba leta in cele generacije vozil, saj je tehnologija za boljši povezan avto na voljo že danes.

Pismo bralca

Še o Mirrorlinku

Objavljamo pismo bralca, ki je po uvodniku v zadnji številki Monitorja popisal svoje izkušnje s tehnologijo Mirrorlink.

o sem prebral uvodnik v zadnji številki Monitorja, sem se takoj odločil, da vam popišem še svojo izkušnjo, saj sem dolgoletni bralec vaše revije in veliko časa preživim v avtomobilu, zato se mi zdi avtomobilska tematika v računalniški reviji zelo zanimiva. Strinjam se z vsem napisanim.

Izdelovalci vgrajujejo v nove avtomobile velike zaslone LCD, ker vedo, da to privlači kupce, a uporabniška izkušnja je velikokrat slaba. Milo rečeno.

Tudi sam sem pred časom kupil nov Berling s 7-palčnim zaslonom, ki naj bi imel vgrajeno funkcijo Mirrolink, tj. zrcaljenje zaslona telefona na zaslon avta. Sicer to ni bilo glavno pri odločitvi za nakup tega avtomobila, je pa bilo tako imenovani posladek. Češnja na vrh torte. No, izkazalo se je, da je bolj gnilo jajce.

Mirrorlink deluje samo prek kabla USB, samo s prižganim telefonom in ob uporabi telefonske navigacije ne polni telefona dovolj hitro – baterija se PRAZNI!! Le kateri električar je dal prešibek napajalnik v avto … Seveda potem ne moreš imeti priključenega ključka USB za glasbo … In to se dogaja leta 2016, ko bi bil dodaten vhod USB ali vgrajeni 32/64GB pomnilniški modul vreden nekaj centov.

Ko je telefon priklopljen prek funkcije Mirrorlink, lahko uporabljam samo »certificirane« programe, in teh je 12. Da, dvanajst!

Najuporabnejše je treba dodatno plačevati, denimo SYGIC. Tega imam kupljenega za telefon, a telefonska različica ne deluje za Mirrorlink. Zanj je treba kupiti posebno različico (70 €), to pa je seveda skubljenje potrošnikov, a OK, poskusimo. Pa sem naložil poskusno različico. Katastrofa. Na 7-palčnem zaslonu je karte približno za polovico, vse deluje z zatikanjem (telefon je 4-jedrni Z1C in na njem vse deluje tekoče), uporabniški vmesnik je iz Gameboya in nekaj nezaslišanega je, da ne moreš poslušati radia, recimo prometnih obvestil, vmes bi se pa še malo »Katja« oglašala. NEEEE. Po avtocesti se 100 kilometrov pelješ v tišini, nato pa se Katja zadere: »Zavijte desno!«

Zato sem se zaradi svoje varnosti odločil, da bom  kršil CPP in  imam telefon pritrjen kot sekundarni zaslon ob avtozaslonu, povezana sta prek BT in tako je volk sit in koza cela. Lahko poslušam prometne informacije ali podkaste in hkrati poslušam Katjina obvestila. Telefon se vedno polni prek magnetnega polnilca in ob izstopu iz avta me ni nič strah, kateri kabel bom potrgal.

Brskanje po imeniku je na telefonu popolnoma trivialna naloga, saj je cela kopica programčkov za priljubljene stike, brskanje po imeniku prek avto zaslona pa priporočam samo mazohistom …

Za konec naj povem, da sem se z vsem opisanim že zdavnaj sprijaznil, opremo IKT (informacijsko komunikacijsko opremo) v avtu sem si zvezal tako, da meni služi, in ne obrnjeno … Očitno se je bitka med različnimi avtomobilskimi OS šele začela in le čas bo prinesel kaj novega… npr. androidni avto.

S spoštovanjem, Jure Marolt

Za testni avtomobil Škoda se zahvaljujemo podjetju Porsche Slovenija.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki