Država bi še dve omrežji

Objavljeno: 23.2.2016 | Avtor: Anže Voh Boštic, podcrto.si | Kategorija: Dosje

Policija in gasilci se leta niso mogli dogovoriti o vzpostavitvi skupnega omrežja za komuniciranje. Zato bomo zdaj davkoplačevalci po odločitvi vlade financirali gradnjo dveh različnih omrežij. Analiziramo, kako je prišlo do te odločitve, in kakšne so posledice.

Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima, pravi star slovenski pregovor. A ob morebitnem nesoglasju med policijo in upravo za zaščito in reševanje (URSZR), ki med drugim skrbi za komunikacijski sistem gasilcev, bosta imela »dobiček« kar oba državna organa.

O enem izmed teh omrežij, policijski Tetri, je bilo na podcrto.si prelitega že precej črnila. Marca lani smo razkrili ugotovitve študenta Dejana Orniga o slabi varnosti Tetre. Slaba varnost je omogočila vdor v sistem decembra 2014, ko je neznanemu napadalcu uspelo poslušati pogovore policije, ki bi morali biti šifrirani. Čeprav je Ornig policijo že leta 2013 opozarjal na pomanjkljivosti Tetre, policija do vdora v sistem ni ukrepala. Naši prvi članki o Tetri so odprli pandorino skrinjico; novembra lani smo razkrili še močno sporen javni razpis za nakup Tetre in dolgoletno zavajanje policije o zmogljivostih omrežja.

Manj pa je znanega o drugem komunikacijskem omrežju, ki ga želita postaviti URSRZ in zdravstvo, imenovanem DMR (angleška kratica za digitalni mobilni radio). Različne različice sistema DMR so nekajkrat cenejše od Tetre. A policiji po lastnih besedah sistem DMR ne ustreza, pokritost policijske Tetre pa je po trditvah URSZR za gasilce preslaba. Ker se policija in URSZR nista mogla dogovoriti o vzpostavitvi skupnega komunikacijskega omrežja, je vlada septembra lani odobrila gradnjo kar obeh: zastarele Tetre za policijo in DMR za potrebe gasilcev in zdravstva.

Burna zgodovina digitalizacije

Izgradnja komunikacijskega omrežja buri duhove skoraj vse od odločitve Slovenije z začetka prejšnjega desetletja o digitalizaciji omrežij državnih uporabnikov. Konec prejšnjega tisočletja so začele evropske, pa tudi druge države po svetu analogna komunikacijska omrežja državnih organov zamenjevati z digitalnimi. Digitalna omrežja, poenostavljeno povedano, govora ne prenašajo neposredno, temveč ga najprej pretvorijo v digitalno obliko (ničle in enice) in ga po omrežju prenašajo v tej obliki. Ena izmed najpomembnejših prednosti, ki jo omogoča digitalno omrežje, je šifriranje. Govor v digitalni obliki lahko s primerno opremo zašifriramo tako, da ga morebitni napadalci na sistem ne morejo dešifrirati in prisluškovati pogovorom. Šifriranje je pomembno predvsem za organe državne varnosti, kot so policija, tajne službe in vojska.

Slovenija je leta 2002 sledila zgledom drugih držav in takrat za potrebe policije iz evropskih sredstev za 2,2 milijona evrov kupila šest pilotnih baznih postaj digitalnega omrežja Tetra. Za Tetro se je takrat odločila tudi večina drugih evropskih držav. Zgodbo o slovenskem nakupu smo na podcrto.si že podrobneje obdelali, podcrto.si/odlocilni-javni-razpis-za-nakup-tetre-ocitno-prirejen-za-enega-izmed-ponudnikov/: policija je sistem kupila s spornim javnim naročilom, ki je zaradi zelo omejujočih in neupravičenih tehničnih zahtev izločil takrat glavna ponudnika Tetre po svetu, Motorolo in Nokio, in posel oddal sorazmerno neznanemu italijanskemu podjetju OTE. Na podlagi tega razpisa je Slovenija od OTE prek različnih domačih posrednikov skupno kupila za več kot  25 milijonov evrov.

V tem času so se v omrežju Tetra že začele kazati težave. Omenjena pilotna postavitev omrežja iz leta 2002 na območju Krškega je pokazala, da omrežje ni tako zmogljivo, kot so sprva predvidevali. Domet posamezne bazne postaje, ključnega gradnika omrežja, je bil namreč manjši, kot so predvidevali. Zaradi manjšega dometa bi morala Slovenija za pokritje celotnega ozemlja kupiti več baznih postaj, to pa seveda pomeni tudi višje stroške postavitve omrežja.

Leta 2004 je vlada sprejela prvo strategijo gradnje digitalnega omrežja državnih organov. Strategija je predvidevala skupno uporabo digitalnega omrežja: v njem naj bi tako med drugim komunicirali pripadniki policije, gasilcev, reševalcev in še nekateri drugi državni organi.

A čeprav sta policija in URSZR ob sprejemu strategije leta 2004 že vedeli, da so razlike med predvidenimi in dejanskimi zmogljivostmi Tetre, ta strategija še kar temelji na preveč optimističnem scenariju. Kot smo že razkrili na podcrto.si podcrto.si/kako-je-policija-leta-zavajala-s-stroski-gradnje-in-zmogljivostjo-sistema-tetra/, je policija vse do leta 2013 v strategijah in študijah zavajala z zmogljivostmi Tetre in prikazovala nižje potrebno število baznih postaj v omrežju od dejanskih. Strategija iz leta 2004 je predvidevala 128 baznih postaj za pokritje 95 odstotkov Slovenije, strategija iz leta 2007 pa med 120 in 128 baznih postaj. Tehnična študija omrežja je nato pokazala, da lahko s podobnim številom postaj pokrijejo le okoli 80 odstotkov Slovenije, za pokritje 95 odstotkov ozemlja pa bi zaradi tehničnih in fizikalnih zakonitosti omrežja po predvidevanjih nekaterih strokovnjakov potrebovali krepko več od 200 postaj.

Zaradi razhajanj med ocenami pokritosti ozemlja je nastal tudi spor med policijo in URSZR, ki med drugim skrbi za komunikacijski sistem gasilcev. Želja policije je bila, da bi Tetro uporabljali tako policisti kot gasilci. S tem bi si obe službi lahko delili stroške izgradnje sistema. URSZR pa je vseskozi opozarjal, da predvidena pokritost ozemlja s Tetro ne zadošča njihovim potrebam. Danes sicer Tetra z okoli 80 baznimi postajami pokriva le okoli dve tretjini slovenskega ozemlja. Policija mora zato trenutno poleg Tetre v posameznih delih Slovenije uporabljati tudi stare analogne komunikacijske sisteme. Analogne sisteme, imenovane ZARE, pa še danes uporabljajo tudi gasilci.

Spor med policijo in URSZR je doživel vrhunec med letoma 2011 in 2013 pri pripravi tehnične dokumentacije za dokončanje omrežja Tetra na slovenskem ozemlju. Študija je najprej uporabila potvorjene podatke o zmogljivostih omrežja in zato pokazala, da je s 136 baznimi postajami mogoče pokriti 95 odstotkov ozemlja Slovenije. Tej oceni se je URSZR uprl, nova študija s točnejšimi podatki pa je pokazala, da bo Tetra s 136 postajami pokrila le okoli 80 odstotkov Slovenije.

Zemljevid uradne ocene pokritosti Slovenije  s 136 baznimi postajami.  Rdeče lise pomenijo dobro pokritost, modre lise srednje dobro, bele lise pa nepokrito ozemlje. Zaradi optimističnih uradnih ocen bi lahko bila pokritost dejansko še nekoliko slabša. Vir: Načrt radijskega omrežja Tetra (projektna dokumentacija, naročena leta 2011)

Zemljevid uradne ocene pokritosti Slovenije s 136 baznimi postajami. Rdeče lise pomenijo dobro pokritost, modre lise srednje dobro, bele lise pa nepokrito ozemlje. Zaradi optimističnih uradnih ocen bi lahko bila pokritost dejansko še nekoliko slabša. Vir: Načrt radijskega omrežja Tetra (projektna dokumentacija, naročena leta 2011)

Plačali bomo dve omrežji

A ta pokritost je za gasilce preslaba, saj potrebujejo dobro pokritost omrežja tudi na slovenskem podeželju – tam, kjer bo tudi v prihodnje Tetrin signal slabši, oziroma ga sploh ne bo. Zato je vlada septembra lani sprejela kompromis. Policija bo dobila sredstva za izgradnjo omrežja Tetra z omenjenimi 136 baznimi postajami. Gasilci in enote nujne medicinske pomoči pa bodo dobili povsem novo omrežje DMR, ki bo pokrivalo skoraj vso Slovenijo.

Posledice te odločitve bomo nosili predvsem davkoplačevalci. Omrežje Tetra je treba zaradi dotrajanosti v celoti prenoviti, dograditi in vzdrževati, in to bo po ocenah vlade v prihodnjih desetih letih državo stalo 31 milijonov evrov. A tudi ta ocena temelji na zelo optimističnih predpostavkah: povpraševanje pri ponudnikih Tetre leta 2013 je pokazalo, da so omrežje v takem obsegu pripravljeni zgraditi in upravljati za 57 milijonov evrov za naslednjih deset let (podcrto.si/kako-je-policija-leta-zavajala-s-stroski-gradnje-in-zmogljivostjo-sistema-tetra/).

Poleg Tetre pa bomo davkoplačevalci financirali tudi nov sistem DMR. Izgradnja omrežja DMR za zdravstvo in gasilce bo po trenutnih predvidevanjih precej cenejša od Tetre: stala bo le 1,5 milijona evrov, vzdrževanje in upravljanje omrežja pa dodatnih 300.000 evrov na leto. Stroški celotnega sistema bodo v naslednjih desetih letih torej okoli 4,5 milijona evrov.

Gradnja dveh omrežij se zdi po svoje racionalna. Če bi želeli s Tetro pokriti (skoraj) celotno ozemlje Slovenije, bi po ocenah strokovnjakov potrebovali približno dvakrat več baznih postaj od trenutno predvidenih 136. Na oko torej lahko presodimo, da bi tako omrežje namesto od 31 do 57 milijonov evrov stalo dvakrat več – od 62 do 114 milijonov evrov. Kot rečeno, bo omrežje DMR vso Slovenijo pokrilo za le 4,5 milijona evrov.

A trenutni načrt gradnje dveh omrežij odpira več vprašanj. Prvo je primernost pokritosti terena s Tetro. Policija vseskozi poudarja, da trenutna le dvotretjinska pokritost ozemlja s Tetro predstavlja težave pri delovanju tega sistema in bistveno ogroža varnost na slovenskem ozemlju. A po načrtih dograditve omrežja v naslednjih nekaj letih bo s predvidenimi 136 baznimi postajami pokritih le 80 odstotkov Slovenije. Policija zdaj sicer trdi, da je le 15-odstotna boljša pokritost ozemlja od trenutne dovolj. Nepokrita pa bodo ostala predvsem podeželska območja Slovenije.

Na vprašanje, zakaj Policiji to zadošča, konkretnega odgovora nismo dobili. So nam pa sporočili, da bodo nepokrito ozemlje po potrebi pokrivali z mobilnimi baznimi postajami. Kaj to pomeni? Če se bo policijska patrulja odpravila na območje s slabšim signalom Tetra, bo morala v prtljažniku peljati s seboj kovček z mobilno bazno postajo. To je logistično precej zahteven zalogaj in vprašanje je, ali ga je ob hitrem posredovanju policije sploh možno izvesti. V nasprotnem primeru se policisti na teh območjih pri svojem delu ne bodo mogli pogovarjati z drugimi. Obenem ima Slovenija le par mobilnih baznih postaj.

Ali ne bi bilo s stališča varnosti in učinkovitosti policije torej bolje dograditi omrežje Tetra tako, da bi pokrivalo vso Slovenijo, pa četudi bi to stalo nekaj 10 milijonov evrov več, kot pa graditi dve omrežji – poleg Tetre z nepopolno pokritostjo še DMR z boljšo pokritostjo? Boštjan Tavčar z URSZR poudarja, da bi gasilci lahko uporabljali tudi Tetro – a le pod pogojem, da bi omrežje zagotavljalo boljšo pokritost terena. A država do danes ni našla denarja za takšno pokritost. »V prvem javnem razpisu za nakup Tetre je bilo dogovorjeno, da omrežje prevzame [takratno] ministrstvo za informacijsko družbo in da se izgradnja financira na ravni države. A kasneje nikoli ni bilo tako. Vedno se je iskalo denar pri uporabnikih sistema z mesečno najemnino ali v okviru proračunskih sredstev posameznih ministrstev. Za našo upravo (URSZR, op. a.) to pomeni nekaj milijonov evrov na leto. Toda mi imamo za celotno informatiko na voljo le okoli milijon evrov na leto!« pojasnjuje Tavčar.

DMR s skupnim stroškom slabega pol milijona evrov na leto za prihodnjih 10 let si URSZR lahko privošči. Nizka cena DMR pa sama postavlja novo vprašanje: zakaj ne bi tega sistema namesto Tetre uporabljala Policija?

Razlike v šifriranju Tetre in DMR

Tetra za šifriranje uporablja dinamičen ključ, DMR pa statičnega. Dinamičen ključ pomeni, da se šifrirni ključ na določeno časovno obdobje zamenja. Napadalci imajo zato manj časa za razbitje tega ključa. Statičen ključ pa ostaja vedno enak, zato je bolj ranljiv. Vendar pa DMR uporablja močne, 256-bitne statične ključe, ki jih ni moč razbiti, Tetra pa šibkejše, 80-bitne dinamične ključe, ki bi lahko bili ranljivi za napade tajnih služb držav z visokim proračunom za superračunalnike. Obenem slovenska policija po opažanju Dejana Orniga v času njegove analize Tetre v letih 2013 in 2014 dinamičnega ključa ni zamenjala niti enkrat. Ključ je tako po opažanju Orniga ostal enak več kot leto dni.

Skrivnostni DMR

Vprašanje je zelo tehtno. Obe omrežji sta digitalni in omogočata šifrirano povezavo, kar je glavni pogoj policije za uporabo omrežja. Ena bazna postaja DMR pokrije do štirikrat več ozemlja kot baza postaja Tetre, zato potrebujemo za pokritost celotne Slovenije okoli 60 lokacij za bazne postaje (v primeru Tetre pa po nekaterih izračunih več kot 250). Signal, ki ga uporablja DMR, je od signala, ki ga uporablja Tetra, tudi bistveno primernejši za hribovito in gozdnato državo, kot je Slovenija.

Problem Tetre je tudi zastarelost. »Tetra je kopija ameriškega sistema mobilne telefonije, imenovanega DAMPS. V ZDA so ga razvili pred 30 leti in popolnoma opustili pred 20 leti. DAMPS kot prvi poskus digitalnega radia ni deloval najbolje, Tetra pa je od sistema podedovala izredno drage in energijsko potratne bazne postaje. Sodobni digitalni radii so bistveno cenejši in učinkovitejši. DAMPS in Tetra sta danes predmet arheologije, nikakor pa ne elektrotehnike,« poudarja profesor Matjaž Vidmar z ljubljanske fakultete za elektrotehniko.

Ob naravni nesreči bodo najprej nehali delovati energetsko najpotratnejši sistemi, kot je bazna postaja Tetra, še opozarja Vidmar. »Velikanska baterijska postaja Tetre zdrži osem ur, nato se zgodi Fukušima.«  Tetra tudi ni združljiva z drugimi komunikacijskimi omrežji.

Zakaj so torej po Vidmarjevem mnenju policisti tako navezani na Tetro? »Vsi državni uradniki se najbolj bojijo sprememb. Zato bodo vedno kupili najbolj zastarelo opremo. Sistem Tetra je, preprosto povedano, dovolj zastarel, da je državnim uradnikom sploh všeč,« je oster Vidmar.

Novejši sistemi DMR so po drugi strani združljivi s starejšimi analognimi komunikacijskimi sistemi, zato se lahko uporabnik DMR uporablja tudi z uporabnikom starejšega sistema, poudarja Vidmar. DMR je glede na ceno in kakovost zato boljša izbira od Tetre.

A policija se omrežja DMR otepa. Kot so nam pojasnili, DMR po njihovem mnenju ne zagotavlja dovolj dobrega šifriranja pogovorov. Način šifriranja povezave v DMR in Tetri je sicer res različen, a po mnenju več strokovnjakov oba sistema omogočata dovolj dobro šifriranje povezave.

Več teže pa ima druga kritika policije, ki se nanaša na samo zasnovo omrežja. Omrežje DMR, ki ga bodo uporabljali gasilci in zdravstvo, je za razliko od enotnega omrežja Tetre razdeljeno na devet regij. Gasilci in reševalci se bodo tako lahko v novem omrežju pogovarjali le znotraj posamezne regije v Sloveniji. A ker vedno delujejo na krajevni ravni, to zanje ni problem. Policija pa svoje dejavnosti, na primer hišne preiskave, opravlja na več lokacijah, pogosto koordinirano prek vse države. Regijski sistem je zato zanje problem. Vlada se je sicer odločila za regijsko postavitev DMR, ker je cenejša od enotne postavitve sistema po celotnem ozemlju Slovenije. A tudi slednje je možno.

Policija še poudarja, da sistema DMR ne uporablja skoraj noben varnostni organ na svetu. A nekateri varnostni organi v državah EU ga po naših podatkih uporabljajo. Na primer ciprska policija in policiji na dveh območjih na Poljskem: v mestu Bydgoszcz s 370.000 prebivalci na severozahodu države (digitalradiotoday.com/2014/05/05/regional-police-in-poland-replaces-analogue-radios-with-digital-dmr/) in v regiji Šlezija (www.radiocomms.com.au/content/public-safety/news/polish-police-use-dmr-radios-for-public-safety-30664517).

Vzroka za izogibanje sistemu DMR pa ne gre iskati v slabših zmogljivostih sistema, temveč v umetnih omejitvah ponudnikov DMR. Kot nam je poudarilo več strokovnjakov, s katerimi smo se pogovarjali, ponudniki namenoma umetno omejujejo število baznih postaj, ki jih je mogoče povezati v omrežje  DMR. V Motorolin sistem DMR je na primer možno povezati največ 250 lokacij baznih postaj – dovolj za mali Ciper (ali Slovenjo) in premalo za pokritje držav, kot sta Francija in Nemčija, z enotnim omrežjem. Večjih omrežij DMR veliki ponudniki ne ponujajo zaradi gospodarskega izračuna: države, ki potrebujejo veliko omrežje in imajo globok žep, so zaradi umetnih omejitev v DMR od ponudnikov primorane kupovati dražjo in starejšo Tetro. S tem pa Motorola in drugi ponudniki tudi več zaslužijo. Manjši uporabniki, kot so letališča ali regije v državah, pa lahko kupijo bistveno cenejši (in boljši) DMR.

Kot rečeno, ta argument za Slovenijo ne velja, saj je dovolj majhna za uporabo DMR. Po neuradnih informacijah, ki smo jih dobili, naj bi sistem DMR za celotno Slovenijo, ki bi zadoščal potrebam policije, po izračunih iz leta 2012 stal od 4,2 do 5,7 milijona evrov, strošek vzdrževanja sistema pa okoli milijon evrov na leto. Torej bi sistem DMR policijo v desetih letih stal okoli 15 milijonov evrov. To je dvakrat ceneje od najbolj optimistične ocene stroškov Tetre za to obdobje.

Ti izračuni, ki jih ne moremo neodvisno preveriti, in mnenja strokovnjakov o DMR, s katerimi smo se pogovarjali, so sicer lahko napačna. A po trditvah Igorja Bogataja, vodje oddelka za radijske zveze pri policijskem uradu za informatiko in telekomunikacije, policija primerjave stroškov postavitve omrežja Tetra in DMR ni nikoli naredila. Glede na to, da bi lahko po nekaterih podatkih z uporabo DMR namesto Tetre pri policiji privarčevali najmanj 15 milijonov, bi bilo takšno analizo verjetno smiselno opraviti. A policija do danes trmasto vztraja pri svojem: zanje je primerna le zastarela Tetra.

V čakanju na LTE

Ni naključje, da bosta policija in URSRZ omrežji Tetra oziroma DMR gradili za obdobje naslednjih deset let. Vsi namreč predvidevajo, da bo okoli leta 2025 tudi za varne državne komunikacije na voljo precej zmogljivejše omrežje LTE (Long-term evolution), ki tako kot internet temelji na tehnologiji IP prenosa podatkov. Ta tehnologija po pojasnilih Boštjana Tavčarja omogoča bistveno hitrejši prenos podatkov kot radijska tehnologija. LTE tako omogoča prenos žive slike, na primer termovizijsko snemanje požarov ali pa prenos podatkov o vitalnih funkcijah ponesrečenca do zdravnika v bolnišnici. »Podatek o lastnostih posameznega požara je za nas zelo pomemben. Ob omejenem številu ljudi, s katerimi razpolagaš na terenu, je zelo dobro vedeti, kje natanko gori. Dim je namreč precej obsežnejši od žarišča požara. Pri reševanju v gorah pa zdravnika ne bo treba pošiljati s helikopterjem do ponesrečenca. Namesto tega bo lahko tehnik priključil naprave na poškodovanca, zdravnik pa bo iz bolnišnice že usmerjal reševanje in naročal tehniku, kako naj poškodovanca oskrbi.

Omrežje LTE za potrebe gasilcev, reševalcev in organov državne varnosti bo v Sloveniji in drugod po Evropi postavljeno v roku pet let. Za uporabo LTE za govorno komunikacijo pa bo po ocenah strokovnjakov minilo še nadaljnjih pet let. Prednost tehnologije IP, ki omogoča hitrejše prenose podatkov od radijskih povezav, se namreč v primeru prenosa govora izkaže za slabost. Primerni sistemi za prenos govora prek LTE, ki bodo dovolj zanesljivi za uporabo za organe zaščite, reševanja in državne varnosti, bodo zato terjali dolgotrajnejši razvoj – predvidoma do leta 2025.

Članek objavljamo v sodelovanju z medijem za preiskovalno novinarstvo podcrto.si.

Tabela z rezultati [PDF]

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentarji

MaJa02 | 28.2.2016 | 12:22

Z radijskimi sistemi se ukvarjam že skoraj 30 let. Sicer prihajam iz zasebnega sektorja, ampak zelo dobro poznam razmere tudi v javnem sektorju. Članek je sicer dobro napisan, a ne zadene bistva. Bistvo pa je korupcija, ki na tem področju smrdi do neba. Res je Policija izvedla zelo neroden razpis za Tetro leta 2002, vendar si nihče od njih ni želel dobiti proizvajalca OTE. Vse skupaj je bilo bolj posledica neznanja in neizkušenosti pripravljalcev razpisa. Povsem druga zgodba pa je na URSZR. Glavni razlog za nasprotovanje URSZR ( beri Boštjana Tavčarja) projektu TETRA je bilo dejstvo, da njegov dvorni dobavitelj radijskih sistemov podjetje IT100 iz Brezovice pač ni ponujalo te tehnologije. Poslovni odnos IT100 in URSZR pa traja brez prekinitve že preko 20 let. Tako skorumpiranega človeka, kot je Boštjan Tavčar, je na tem področju zelo težko najti. Vsi, ki se ukvarjamo z radijskimi sistemi, to vemo, zgodi pa se nič. Pred leti je KPK dobila prijavo proti temu človeku, a ga je takrat zaščitil pokojni Miran Bogataj in vse se je pometlo pod preprogo. Skriva se za piratsko stranko, očitno pa ima neko podporo. Lovke te mafije segajo tudi na področje nujne medicinske pomoči. Zmotila me je tudi izjava profesorja Vidmarja glede Tetre, ki ni vredna strokovnega komentarja. Očitno tudi njega sponzorira IT100. DMR tehnologija pač ni namenjena resnim, robustnim digitalnim državnim radijskim sistemom. Tudi nobene pametne reference v EU in svetu ta tehnologija nima. Celo malo večja mesta v EU in svetu uporabljajo Tetro kot sistem za potrebe varnosti. Res pa je sedaj prišla tehnologija LTE, ki najbrž pomeni konec za Tetro. V Sloveniji bi seveda morali za državne potrebe postaviti le eno, skupno omrežje, bazirano na LTE tehnologiji, ki pa ni tako oddaljena, kot navaja članek, ampak je že realnost ( projekti v Švedski, Finski, Poljski, Nemčiji so dokaz za to). Enostavno bi morali skorumpirancem onemogočiti odločanje, postaviti neodvisno, pošteno skupino, ki bi ta LTE projekt izpeljala. In to takoj.

bwana | 28.2.2016 | 13:57

Zanimivo. Tavčar trdi, da ima MORS proračun za IT en miljon EUR na leto. Malo sem pobrskal po Supervizorju. Podatke sem našel od leta 2003 naprej. Podjetju IT 100 daje MORS v povprečju po 800.000 EUR na leto. To pomeni, da MORS namenja 80% svojega proračuna za eno samo podjetje. Kje je tu KPK, računsko sodišče, tožilstvo? Bo kdo kaj pogledal? Do kdaj bo to stanje trajalo?

bota112 | 16.4.2016 | 15:06

V članku je govora o proračunskih sredstvih za vzdrževanje informacijskih in komunikacijskih sistemov ki na letni ravni znašajo okoli 1 milijon EUR od tega odpade na vzdrževanje sistema zvez ZARE 230.000 EUR na leto. Za primerjavo, policija bo za vzdrževanje sistema TETRA letno plačala 1.127.280 EUR na leto! http://www.enarocanje.si/?podrocje=pregledobjave&IzpObrazec=417713 Inštitucije, ki jih navajate, KPK, računsko sodišče, tožilstvo, kot tudi notranja revizija in policija so preverjali dokumentacijo javnih naročil v zvezi s podjetji, ki jih omenjate in niso ugotovile nobenih kršitev predpisov ali oškodovanja. Vse dokumente v zvezi s tem sem vam vedno pripravljen pokazati!

bota112 | 16.4.2016 | 15:10

Kako je MaJa02 povezana s sklepoma 67 in 68 strateškega sveta? http://www.mju.gov.si/fileadmin/mju.gov.si/pageuploads/JAVNA_UPRAVA/DIES/SKLEPI_8._seje_SS.pdf

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki