Objavljeno: 31.5.2016 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Monitor Junij 2016

Pretočni video v živo

Pretočno oddajanje video posnetkov v živo je nova uspešnica dolge večpredstavne evolucije ponudbe spletnih video vsebin. Nove zamisli in tehnologije omogočajo povezovanje ljudi in dogodkov tako, kot doslej še ni bilo možno ali praktično izvedljivo. Ne samo, da se utegne medijska ponudba s tem močno razširiti, oddajanje v živo lahko opravi vsakdo in nas popelje tudi na najbolj oddaljene konce sveta.

Predvajanje video posnetkov prek svetovnega spleta je danes že povsem vsakdanje. Pretočno predvajanje, ki ga je ustoličil YouTube, lahko danes uporabljamo na najrazličnejših napravah, ta zvrst prenosa podatkov pa predstavlja pomemben delež celotnega internetnega prometa.

Tudi predvajanje video posnetkov dogodkov in oddaj, ki potekajo v živo, ni prav posebna novost. Navsezadnje televizijo prek antenskega signala spremlja v razvitih državah le še sorazmerno majhna skupina uporabnikov. Večina je presedlala na IP, torej internetno televizijo, kjer se dogodki prenašajo v živo.

Toda tak pretočni prenos video posnetkov v živo je doslej zahteval razmeroma drago opremo in specializirane programske rešitve, to pa nikakor ni poceni in je zato nedosegljivo širši javnosti.

A tudi na tem področju so ponudniki storitev, začenši z družbo Google, začeli delati pomembne korake naprej. Z novimi storitvami, kot sta YouTube Live Streaming in Periscope, se odpira možnost, da svoj video kanal v živo posredujemo velikemu številu gledalcev brez posebnega vložka v opremo in storitve.

To seveda odpira nove možnosti rabe interneta kot množičnega medija, kjer si lahko s tehnološke plati prav vsakdo omisli svojo »TV postajo«. Pa naj gre za prikaz konference ali predstavitve v živo, posredovanje koncerta ali izobraževanje v živo. Ne gre spregledati, da so nekatere storitve povsem brezplačne za večino namenov rabe.

  

Slovenci s(m)o orali ledino

Sedem let bo že tega, kar je nekaj zelo podobnega, o čemer pišemo v tem prispevku, predstavilo slovensko podjetje. LiveCliq je bil namenjen iPhonom, in še to le tistim, ki so bili »jailbreakani«, omogočal pa je neposredno video povezavo v spletni vmesnik, ki se je trudil postati nekakšen »live Youtube«. Zamisel je bila očitno pred časom oziroma, kot nam je v pogovoru povedal vodja razvoja LiveCliqa, uporabniki pač še vedno raje posnamejo video in ga nato naložijo na Youtube, kot da bi vdrževali stalno video povezavo. In to še s storitvijo, ki pač ni Youtube, dodajamo mi.

  

Tehnična zasnova in omejitve

Čeprav se za končnega uporabnika, gledalca, oddaja v živo s pretočnim predvajanjem posnetkov v ničemer ne razlikuje od spremljanja navadnih (posnetih) video posnetkov, je v ozadju kar nekaj velikih razlik.

Pri spremljanju posnetih pretočnih vsebin je proces razmeroma enostaven. Odjemalec sproži zahtevo za predvajanje vsebin, strežnik pa začne s prenosom podatkov. Odjemalec začne z dekodiranjem in predvajanjem posnetkov, brž ko je prenesenih dovolj blokov podatkov za tekoče predvajanje video posnetkov.

Za kakovost predvajanja posnetkov je zelo pomembna kakovost povezave med strežnikom in odjemalcem. Če pasovna širina ni dovolj velika, doživimo zastoje med predvajanjem. Zagotovo vsaj na začetku predvajanja (polnjenje začetnega medpomnilnika), pogosto pa tudi vmes. Če je število zastojev pogosto in nadležno, si lahko pomagamo z nižanjem ločljivosti posnetka ali s povečanjem medpomnilnika za izravnavo omejitev omrežne povezave.

V procesu pretočnega prenosa vsebin v živo veljajo vse omejitve, opisane zgoraj za vnaprej posnete vsebine, računati pa moramo še na nove. Proces se začne s snemanjem video posnetkov z ustrezno spletno kamero. Video tok je v realnem času na krajevnem računalniku zakodiran v izbrani zapis in posredovan na strežnik za oddajanje posnetkov. Tu se lahko odvija dodatna obravnava in izravnava za posredovanje odjemalcem.

Priprava primernega video toka v živo je časovno precej bolj potraten proces kot zgolj pretočno predvajanje posnetih video vsebin. Da bi celoten proces deloval tekoče in bi posnetek lahko hkrati spremljalo veliko število (tudi na tisoče) gledalcev, se večina ponudnikov odloča za časovni zamik pri predvajanju. Podoben kot pri časovni razliki med predvajanjem posnetkov po televiziji IP in spremljanju programa prek antenskega signala. Verjetno ste že opazili, da pri televiziji IP posnetki rahlo »zamujajo«.

Pri današnjih pretočnih storitvah v živo za široko rabo je ta zamik še bistveno bolj izražen. Nekatere meritve uporabnikov v internetnih forumih navajajo, da je povprečje zamika skoraj 30 sekund glede na čas oddajanja. Le redko je zamik krajši od približno 10 sekund.

Čas zamika je odvisen od številnih dejavnikov – vrste uporabljenega kodirnika in algoritma v računalniku snemalca, hitrosti obdelave strojne opreme, ki opravlja kodiranje, ločljivosti posnetka, hitrosti internetne povezave, pribitka na strežniški strani spletne storitve, načina uporabe medpomnilnikov za izravnavo podatkov. Najti pravo kombinacijo, je prava mala umetnost, zato velikokrat nastavitve preprosto prepustimo sami spletni storitvi in začetnim oziroma priporočenim nastavitvam.

V praksi ima tak dolg zamik pogosto zgolj relativen pomen. Če uporabniki samo gledajo video posnetke v živo, se tega zamika večinoma sploh ne bodo zavedali. Stvari se začnejo zapletati, če želimo v oddaje v živo vnesti elemente interaktivnosti. Recimo, da si želimo spremljati komentarje ali vprašanja uporabnikov, ki spremljajo dogodke v živo (chat).

Ti bodo prišli do slušatelja šele kakih 30 sekund kasneje glede na točko predvajanja, kar zna biti nenavadno, včasih kar precej moteče. Izkušeni predavatelji, ki uporabljajo tak sistem oddajanja za komuniciranje s slušatelji, zato zelo pogosto uporabljajo zvijače. Odpovejo se neposrednemu kramljanju, v samem predavanju oziroma oddaji v živo pa napovejo, kdaj je čas za vprašanja, in nato počakajo nekaj časa, preden začnejo z odgovori.

S to tehnologijo velja kar nekako pozabiti, da bi pogosto vključevali dvosmerno komunikacijo, pa čeprav samo avdio med tistim, ki oddaja, in tistim, ki spremlja dogodek v živo. Zamik bo enostavno predolg za kvaliteten pogovor in moreč za druge gledalce dogodka v živo.

Kdor potrebuje interaktivnost med slušatelji in tistimi, ki oddajajo, naj si raje omisli videokonferenčne sisteme tipa P2P, kot je, denimo, Skype. Ti sistemi imajo bistveno manjši zamik (latenco), a porabijo ustrezno večjo internetno pasovno širino, zato v praksi delujejo uspešno s samo manjšim številom sočasnih povezav. Ali je že kdo sodeloval v video konferenci po Skypu z več kot desetimi različnimi sogovorniki?

YouTube Live Streaming

Vsi poznamo YouTube kot osrednji spletni repozitorij video gradiva, ki dosega vedno nove rekorde v gledanosti, le malo uporabnikov pa ve, da lahko z isto storitvijo predvajamo tudi posnetke v živo. Imenuje se YouTube Live Streaming. Storitev je že nekaj let v beta fazi, kar pomeni, da Google še ni povsem dorekel razvoja na tem področju. Nekateri vidijo v storitvi tudi zametek dolgoročne ambicije storitve, da bi postala televizija prihodnosti, tudi ob pomoči oddajanja v živo.

YouTube Live Streaming nam omogoča nastaviti kar lepo število parametrov za kakovostno pretočno predvajanje v živo.

YouTube Live Streaming je za zdaj povsem brezplačna storitev z dovolj ohlapnimi omejitvami, da je zanimiva za večino praktičnih načinov rabe. Dosegljiva je prek storitve Creator Studio, ki jo ima vsak registriran uporabnik YouTuba na voljo za nalaganje lastnih video posnetkov. Če ne veste, o čem govorimo, kliknite ikono za nastavitev uporabniškega računa zgoraj desno v spletni različici storitve YouTube.

Oddajanje v živo, Live Streaming, na začetku ni neposredno dosegljivo. Google se je odločil, da bo tu uvedel dodaten postopek preverbe uporabnikov in potrditve strinjanja s pogoji rabe, s čimer so si zadržali pravico, da posamezne vrste prenosov prepovejo. S tem so se vsaj delno zavarovali glede morebitnih tožb lastnikov avtorskih pravic in uporabnikov, ki bi prevajali sporne/neprimerne vsebine.

Če dobro razmislimo, so pri predvajanju video posnetkov v živo spletne storitve še bolj ranljive glede morebitnih kršitev pravil predvajanja. YouTube že lep čas vzdržuje storitev pregledovanja vsebin, ki jih uporabniki nalagajo v strežnike. Vsebine, ki niso dovoljene, preprosto blokirajo. Pri oddajanju v živo je seveda to precej težje, zato dodatna stopnja (predvsem pravne) zaščite.

Kakorkoli že, če sprejmemo pogoje rabe, bomo hitro dobili dovoljenje, s tem pa smo samo še korak od možnosti predvajanja posnetkov v živo. Dovolj je, da ustvarimo nov dogodek (lahko uporabimo tudi vgrajeni urnik za napoved dogodkov), določimo ime, izberemo nekaj osnovnih parametrov in že smo pripravljeni za oddajanje v živo.

Po zagonu oddaje se prikaže novo okno s posebnim spletnim vmesnikom, ki ga vidi predavatelj. Tu lahko tudi vidimo spletno povezavo, ki jo nato delimo z drugimi. Pravzaprav sta dve, ena je namenjena slušateljem, druga pa morebitnim sogovornikom na drugih računalnikih in/ali kamerah, pri čemer lahko tekoče preklapljamo pred enim gostiteljem in drugim.

YouTube Live Streaming omogoča tudi deljenje računalniškega zaslona, kar pomeni, da lahko v oddaje preprosto vgradimo predstavitveno gradivo, zaslone programov, iger in vsega drugega, kar deluje na računalniku. Nekaj več omejitev je, če oddajamo prek mobilne naprave, toda tudi to se počasi spreminja.

Povprečen zamik glede na čas oddajanja je skoraj 30 sekund. Le redko je zamik krajši od 10 sekund.

Pri tipičnem oddajanju je to tudi približno vse, kar moramo storiti. Ko končamo oddajo, preprosto zaključimo sejo. Med sejo lahko tudi kramljamo s slušatelji (ali, bolje rečeno, spremljamo njihova vprašanja) ter spremljamo število udeležencev. Za končne uporabnike je spremljanje oddaje v živo skoraj povsem enaka izkušnja kot pri drugih video posnetkih na storitvi YouTube.

Ena najuporabnejših lastnosti takega oddajanja v živo je privzeta nastavitev, da YouTube vse oddaje v živo hkrati tudi snema v svoj repozitorij. Če si kateri izmed povabljencev želi ogledati posnetek kasneje, denimo, da oddaje v živo ni mogel spremljati, lahko doživi povsem enako izkušnjo tudi kdaj kasneje.

Posamezna oddaja je lahko dolga največ 12 ur, a moramo upoštevati, da vgrajeni video urejevalnik v kasnejšo obdelavo (rezanje, dodajanje glasbe, napisov …) sprejme le posnetke, dolge do 3 ure. Oboje je po našem mnenju več kot dovolj za veliko večino primerov rabe, denimo predstavitve, učne ure in prenos dogodkov. Ko je oddaja posneta, jo najdemo na istem seznamu kot video posnetke, ki smo jih ročno naložili na YouTube.

Za oddajanje in snemanje video posnetkov v živo veljajo skoraj enake možnosti posredovanja gradiva drugim. Z vsako oddajo se zato lahko odločimo, ali bo javna, zasebna (na povabilo z avtentikacijo uporabnika) ali pa zgolj zunaj seznamov iskalnikov (unlisted), kar pomeni, da lahko zagotovimo želeno stopnjo zasebnosti. Ali pa nasprotno.

Snemalec lahko v oddajah YouTube Live Streaming deli tudi zaslone drugih programov na računalniku ter kramlja z gledalci.

YouTube Live Streaming lahko uporablja tudi podobno storitev in deljenje vsebin s storitvijo Google Hangouts, čeprav je slednja bolj namenjena druženju manjših skupin ljudi in medsebojnemu pogovarjanju. Googlovi storitvi za oddajanje v živo se vidi, da je še nekoliko nedodelana. Kar nekajkrat smo naleteli na nenavadne napake in nedelovanje funkcij nastavitev, toda priznati je treba, da je po uspešnem začetku predvajanja storitev stabilna in ne »odleti«, kot se zadnje čase pogosto dogaja drugim podobnim storitvam, denimo konferencam Skype, ko so preobremenjene.

Prav tako bi imeli kak pomislek tudi o uporabniškem vmesniku, ki ni ravno intuitiven, predvsem pa je pomanjkljivo razložen. Google prav tako precej eksperimentira z različnimi kodeki (lahko izberemo tudi sami), da bi kar najbolj zmanjšal latenco in količino prenesenih podatkov. Kljub temu verjamemo, da je to ključna storitev za Google in jo bomo v prihodnosti še pogosto srečali in uporabljali.

Periscope

Periscope je razmeroma mlada spletna storitev snemanja in predvajanj video posnetkov v živo, ki je v razmeroma kratkem času doživela zelo lep uspeh. Nenavadna je že njena zgodba o nastanku, podobno bi lahko rekli tudi za platformsko strategijo.

Začetki segajo v leto 2013, natančneje v čas javnih protestov na trgu Taksim v Istanbulu. Avtorja Beykpour in Bernstein sta bila tam malo pred izbruhom protestov, a sta o dogajanju kasneje lahko le brala, nista pa mogla dogajanja spremljati v živo. Twitter in drugi spletni kanali se tu niso izkazali, ko gre za deljenje video posnetkov v živo. Želela sta pretočni video v živo.

Periscope deluje samo na mobilnih napravah. Med snemanjem lahko kramljamo z gledalci.

Iz želje je nastala poslovna zamisel, ki je botrovala prvemu vložku vlagateljev v višini 1,5 milijona dolarjev. Od tam je razvoj dogodkov zelo hitro napredoval, vrh pa je dosegel s prevzemom storitve Periscope s strani korporacije Twitter. Vrednost prevzema ni javno znana, menda se je gibala med 50 in 100 milijoni dolarjev. V zelo kratkem času od nastanka je imel lani Periscope že 10 milijonov uporabnikov, kar je zavidljiv dosežek za tako mlado podjetje.

Periscope je posebnež tudi v tem, da kot spletna storitev za zdaj deluje le na mobilnih platformah, predvsem Android in IoS. Spletne storitve, ki bi jo spremljali na osebnem računalniku, pravzaprav ni. Namesto tega se čedalje bolj usmerjajo v mobilne rešitve. Izjema je nedavno podprta platforma Apple TV, na kateri lahko uporabniki spremljajo oddaje v živo. Nedavno so napovedali tudi podporo predvajanju posnetkov v živo neposredno iz priljubljenih video kamer GoPro. Načrtujejo pa tudi neposredno predvajanje video posnetkov, posnetih z droni znamke DJI.

Uporabniški vmesnik programa Periscope je zelo enostaven, skoraj asketski. V storitev se prek mobilne aplikacije prijavimo s telefonsko številko ali računom s Twitterja. Po prijavi se znajdemo na zemljevidu sveta, kjer imamo z večjimi in manjšimi krogci označene lokacije, kjer potekajo oddaje v živo. Lahko spremljamo ljudi, na katere smo povezani prek Twitterja, začnemo pa lahko tudi svoje predvajanje.

Res pa je, da je Periscope dopolnil komaj leto dni delovanja in se še močno razvija. Šele zdaj, recimo, napovedujejo napredno iskanje in grupiranje posnetkov po izbranih temah (hashtagih). Za zdaj smo omejeni na iskanje po osebah ali brskanje po oddajah, ki so v trendu (po številu gledalcev). Kmalu bo na voljo tudi seznam uredniško izbranih vsebin. Oddajanje v živo je sila preprosto, zamik pri predvajanju pa krajši, kot bi pričakovali na mobilnih napravah, da imamo tudi možnost solidnega kramljanja, bolje rečeno, komentiranja.

V mobilni aplikaciji Periscope zlahka najdemo oddaje v živo, ki jih snemajo okoli nas.

Pozna se tudi že integracija z matično storitvijo Twitter. Predvajanje v živo lahko kot povezavo posredujemo prek Twitterja in spremljanje komentarjev na ustreznem twitu. Snemalec lahko tudi izbira med možnostjo javnega predvajanja ali pa to dovoli le nekaterim uporabnikom. Zanimiva je tudi vgrajena funkcija všečkanja, ki omogoča hitro rangiranje oddaj v živo po priljubljenosti. Predavatelji lahko tudi blokirajo določene uporabnike med samo oddajo in jih izločijo iz seje.

Twitter navaja, da lahko posamezno oddajo spremlja do okoli 8000 uporabnikov. Dovolj, premalo? Odvisno od namena. Če govorimo o delitvi družabnih vsebin, številka ni prevelika, za vse druge namene pa je dovolj.

Omejitev storitve Periscope je, če odmislimo delovanje na mobilnih napravah, tudi v možnosti nastavitev. Do lanske jeseni so bili lahko vsi posnetki le v pokončni obliki, ki ni nujno najprimernejša za predvajanje posnetkov v živo. Zdaj lahko snemalec izbere tudi primernejši položni način snemanja in predvajanje posnetkov. Omejitev je za zdaj tudi strategija, da so posnetki oddaj dosegljivi le v okviru 24 ur od začetka snemanja. Menda pa bodo prav kmalu to znatno podaljšali.

Periscope je vsekakor zelo zanimiva storitev, a za dokaj ozek namen rabe, kot razširitev informiranja prek družabnega omrežja. Če bi Periscope primerjali s storitvijo, kot je YouTube Live Streaming imata manj skupnega, kot se zdi na prvi pogled. Je pa lahko zgled, kako integrirati oddajanje v živo prek mobilnih naprav.

Facebook Live

Ko sta Google in Twitter (Periscope) začela bolj intenzivno promovirati pretočno oddajanje v živo, je bilo le še vprašanje časa, kdaj se bo na novi izziv odzval prvak med družabnimi omrežji, Facebook. Storitev so razvijali že nekaj časa, nov zagon pa so opravili letos aprila. Facebook Live je po namenu in vsebini zelo podoben načinu delovanja storitve Periscope, le da so tu video posnetki v živo še bolj povezani s časovnico na uporabnikovemu profilu.

Tudi Facebook Live za snemanje predvideva uporabo mobilnih naprav za snemanje posnetkov. Ko želimo posodobiti svoje stanje, preprosto izberemo možnost snemanja in oddajanja v živo, in že lahko začnemo. Privzeto video posnetke delimo z vsemi, v najnovejši različici pa lahko občinstvo omejimo na Facebookove skupine (Groups) in dogodke (Events).

Facebook Live je doslej najbolj dovršen način oddajanj v živo prek družabnih omrežij.

Facebook trenutno dolžine posnetkov omejuje na največ 30 minut, kar je precej manj od neposrednih tekmecev. Očitno želijo v prvi fazi uporabnike navaditi predvsem na krajše prispevke, drobtinice, ki so dovolj zanimive za prijatelje in druge obiskovalce. Statistike kažejo, da so trenutno najbolj priljubljeni prenosi znanih osebnosti in posnetki, ki so poprej primerno napovedani in reklamirani po omrežju.

Prav pri napovedovanju dogodkov bi Facebook lahko naredil še kaj več, a ne dvomimo, da to še pride na vrsto. Zato pa Facebook Live že zdaj vodi pred tekmeci z nekaterimi všečnimi novostmi. Gledalci prenosa v živo lahko, denimo, komentirajo dogajanje in uporabljajo všečkanje z ikonami Live Reactions. Za razliko od statičnih oznak se te prikažejo v seji in razmeroma hitro izginejo, da s tem kažejo odziv na trenutno dogajanje.

Z malo truda in reklame utegne postati oddaja v živo prava spletna uspešnica.

Gledalci lahko tudi med samim spremljanjem dogodka v živo povabijo k ogledu dodatne prijatelje. Snemalec pa lahko po želji blokira posameznega uporabnika, če moti sejo z neprimernimi komentarji. Seveda lahko med snemanjem kramljamo z drugimi.

Tudi BitTorrent s prenosi v živo

Tudi BitTorrent je predstavil televizijsko, mobilno in namizno aplikacijo za video prenose v živo. Gre za pretočno storitev, ki v duhu podjetja za video prenose uporablja tehnologijo P2P. BitTorrent Live, kot se storitev imenuje, je namenjena prenašanju športnih dogodkov, novic in drugih vsebin, ki jih bodo posredovali BTjevi partnerji. Med posebnostmi velja izpostaviti, da se kakovost prevajanja veča s številom gledalcev in da zamik med živo sliko in dejanskim dogajanjem po besedah podjetja ni nikoli večji od deset sekund. Tako aplikacije kot vsebina bodo spočetka brezplačne, kasneje se jim bodo pridružili še plačljivi ali z oglasi opremljeni programi. V kratkem bo na voljo aplikacija Live za Apple TV, junija pa tudi različice za naprave z operacijskimi sistemi iOS, Android in OS X.

Za nameček je Facebook naredil še nekaj umetniških dodatkov. Snemanju v živo lahko dodamo nekaj dodatnih snemalnih filtrov in s tem poskrbimo za nekoliko manj običajen prenos. Potencialno uporabna zna biti možnost preprostega risanja čez video posnetek, kjer lahko snemalec na ta način pokaže na določeno stvar ali pa zapiše komentar.

Facebook je pripravil tudi orodja, s katerimi lahko preprosto najdemo zanimive dogodke, ki se dogajajo v živo. Na mobilnih napravah je to funkcija Live Video Destinations, kjer najdemo dogodke na podlagi prijateljev ali pa zadeve, ki nas zanima. Na namiznih računalnikih oziroma v spletnem odjemalcu imamo poleg tega še funkcijo Facebook Live Map, ki prikazuje dogodke, snemane v živo na zemljevidu, kar pomeni, da lahko preprosto najdemo tiste v svoji bližini.

Facebook je izziv tekmecev vzel resno in spletno storitev oddajanja video posnetkov v živo zelo dobro uredil. Ta hip bolje kot drugje. Seveda posnetke lahko kasneje spremljamo na časovni osi uporabnikovega profila, vgrajujemo v spletne strani in tako naprej. Facebook nedvomno skuša tako podaljšati zanimanje za družabno omrežje, pri katerem se začenja kazati »utrujenost« občinstva. Če k temu dodamo še njihove pobude v zvezi z navidezno resničnostjo, prostorskimi video posnetki in umetno inteligenco, se jasno kaže, kakšna storitev bo Facebook prihodnosti.

Pretočni video za vsako potrebo

Število ponudnikov storitev snemanja in predvajanja video posnetkov v živo je vsak dan večje. Zanimivo, da so storitve med seboj precej različne po namenu, zmožnostih in, ne nazadnje, tudi ceni. Na eni strani imamo storitve, kot so Google Hangouts, Periscope, Meerkart, Snapchat Live, Streamup, YouNow in podobne, ki merijo predvsem na nadgradnjo izkušnje druženja v družabnih omrežja.

V drugo skupino sodijo storitve, kot so prej omejeni YouTube Live Streaming, Livestream in On24, ki so namenjene bolj posredovanju dogodkov v živo.

Spet tretji, kot je na primer Twitch, merijo predvsem na posredovanje posnetkov igranja iger za ljubitelje te zabave.

Prava revolucija pa nas menda čaka leta 2017. Spletni video velikani se, kot kaže, množično pripravljajo za vstop na področje pretočne televizije v živo. YouTube se menda dogovarja z medijskimi hišami NBC, Viacom, Fox in CBS. Hulu in Amazon pa pripravljata svoji storitvi pretočnih oddaj v živo.

360 stopinj

Google je nedvomno eden glavnih gonilnikov internetnih video tehnologij. Nedavno so tako združili svoja prizadevanja iz dveh doslej ločenih razvojnih smeri. Po eni strani še vedno razvijajo storitev oddajanja pretočnih video posnetkov v živo (opisan v tem članku), po drugi pa so veliki podporniki 360-stopinjskih video posnetkov, narejenih s prostorskimi video kamerami.

YouTube od nedavna omogoča tudi pretočno predvajanje v živo s 360-stopinjskimi prostorskimi posnetki.

Če to dvoje združimo, dobimo pravkar predstavljeno storitev YouTube Live 360, na kateri bodo uporabniki lahko spremljali dogodke v živo, posnete in posredovane v 360-stopinjski tehniki. Storitev bo na voljo ravno pravi čas, ko prihajajo na trg razmeroma poceni 360-stopinjske video kamere, dosegljive domala vsakomur.

Storitev naj bi bila še posebej zanimiva za spremljanje dogodkov v živo, kot so glasbeni koncerti, plesne predstave in športni dogodki, kjer bodo uporabnikom, opremljenim s predvajalniki za navidezno resničnost ali zgolj z ustreznimi aplikacijami za osebne računalnike ali mobilne naprave, omogočili ogled prizorišča, kot če bi bili na kraju dogodka.

YouTube Live 360 prihaja le 8 mesecev po predstavitvi storitve YouTube 360, ki omogoča prikaz 360-stopinjskih video posnetkov. Zavedati pa se moramo, da je tehnologija šele v povojih in za primerno delovanje potrebuje kar zahtevna tehnična sredstva.

Zanimivo, da video kamere ni med njimi, saj lahko prostorske kamere danes kupimo že za 350–600 dolarjev, ko govorimo o potrošniki kakovosti. Problem pa je dovolj zmogljiva strojna oprema, da lahko 360-stopinjske posnetke obdelujemo, kodiramo in posredujemo v živo brez pretirane latence (zamika).

Ena glavnih omejitev je požrešnost internetne povezave. Ti posnetki namreč zahtevajo precej veliko prepustnost, zlasti zato, ker morajo biti dovolj velike ločljivosti in imeti dovolj veliko število slik na sekundo, da se lahko kosajo s prostorskim predvajalnikom. Google je tu povečal tehnično prepustnost na ločljivosti 1440p s 60 slikami na sekundo. To ni kar tako. Posnetki z nizko ločljivostjo so namreč še posebej moteči, če jih spremljamo v 360-stopinjski tehniki.

Za zdaj ostajajo tudi druge omejitve, kot je, denimo, odsotnost podpore za prostorsko usmerjeni zvok ali 3D stereoskopski prikaz, čeprav menimo, da to še prihaja. YouTube je s svojo storitvijo najbrž tudi nekoliko pohitel, da bi prehitel čedalje resnejšega tekmeca na tem področju – družbo Facebook, ki pripravlja podobno storitev.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji