Resno delo na mobilni napravi? Zakaj pa ne?

Objavljeno: 14.6.2016 | Avtor: Miran Varga | Kategorija: Dosje | Revija: Posebna 2016

Večina uporabnikov mobilne naprave, torej pametne telefone in tablice, uporablja predvsem za uživanje vsebin, le redkeje za ustvarjanje vsebin. A naš enotedenski preizkus dokazuje, da je mogoče v službi teden dni preživeti tudi brez namiznega in/ali prenosnega računalnika. S presenetljivo malo kompromisi.

u in tam se zgodi, da se računalnik ali prenosnik pokvari, servis pa sporoči, da bo popravilo »trajalo nekoliko dlje časa«. Tako ohlapno sporočilo nas seveda ne veseli, a ker računalnik/prenosnik potrebujemo za (resno) delo, je treba najti rešitev. Sprva se je zdela tablica zgolj zasilna rešitev, a se je izkazala za precej solidno, z njo bi lahko shajali tudi kaj dlje od tedna dni. Še več, ima tudi očitne prednosti – je lažja in ima daljšo avtonomijo od prenosnika.

Takih prizorov v praksi vendarle ne vidimo prav pogosto.

Vse odkar je Apple povil prvi iPad, so ljudje špekulirali, kdaj bodo tablice nadomestile prenosne računalnike, podobno kot so prenosniki izpodrinili namizne računalnike. Ta trenutek še ni nastopil. Čeprav bi lahko, vsaj za uporabnike, ki sodobne naprave uporabljajo predvsem za brskanje po spletu, branje e-pošte, visenje na družabnih omrežjih in občasno odpiranje dokumentov. Celo predvajanje videa in fotografij ter drugo uživanje vsebin zgledno obvladajo. A v poslovnih okoljih šteje zlasti produktivnost, torej ustvarjanje vsebin, pretežno dokumentov. V zadnjih letih so se številne pisarniške zbirke preselile tudi na mobilne platforme, tako Android kot iOS, zato po tej plati nimamo izgovorov – večino poslovnih dokumentov bomo brez težav odprli tudi na telefonu in tablici, le urejanje nam zna vzeti več časa (in živcev) – ali pa tudi ne.

V bistvu za velik delež uporabnikov računalnikov lahko zapišemo, da verjetno niti približno ne uporabljajo vseh funkcij in možnosti, ki jih naprava ponuja, in računalnik se pretežni del časa pravzaprav dolgočasi (beri: miruje). Bi ga torej lahko nadomestila tablica ali celo pametni telefon? Oglejmo si nekaj primerjav …

Hramba podatkov

Primerjavo strojne opreme bomo zvečine kar izpustili, saj danes tako sodobne tablice kot pametni telefoni že premorejo večjedrne procesorje in (vsaj) nekaj gigabajtov pomnilnika, s katerimi so kos tudi nekoliko zahtevnejšim aplikacijam. Na trenutke se zdi, da je daleč najbolj omejen del strojne opreme pomnilnik, namenjen shranjevanju podatkov. V primeru, da imamo opravka z aplikacijami in datotekami, ki so večjih velikosti (nekaj sto megabajtov ali celo gigabajtov), bomo na tablici, še prej pa na telefonu, hitro zadeli ob prostorske omejitve.

Slednje nas hitro doleti tudi, če imamo precej bogato večpredstavnostno knjižnico, sestavljeno iz filmov, tv serij in glasbe, ki jo želimo imeti vedno pri roki. Eno je jasno – ob uporabi tablice in telefona se bomo za hrambo podatkov precej bolj zanašali na oblačne storitve, saj na računalniku ali prenosniku več stvari lahko shranimo krajevno.

K sreči je delo z oblačnimi storitvami iz dneva v dan prijetnejše. Datotek nam ni treba več pošiljati po e-pošti, preprosto jih shranimo v Dropbox ali Google Drive ali na podobno spletno mesto, kjer so shranjene prav tako urejeno kot v krajevnih mapah. Če imamo tablico ali telefon z operacijskim sistemom Android, smo deležni tesne integracije z vsemi Googlovimi storitvami. To nam še bistveno olajša delo, pa tudi shranjevanje in dostop do vsebin.

V bistvu moramo s stališča rabe tablice v poslovne namene bolj kot o hrambi in dostopu do podatkov razmišljati o rešitvi s področja varnostnega kopiranja. Če delamo v večjem podjetju z razvitim oddelkom IT, bo to za nas postoril že informatik v podjetju, drugače pa se moramo malce znajti. Spet bodo naše najboljše prijateljice spletne storitve, podatke pa lahko shranimo tudi na zunanji disk ali kartico SD (če jo naša tablica podpira).

Kaj pa tipkovnica?

Kdorkoli z računalnikom ali prenosnikom opravlja resno delo, bo pri tablici ali telefonu najprej (in najbolj) pogrešal tipkovnico. Miško že precej manj – že res, da je delo z njo natančnejše od vlečenja prstov po zaslonu, a se na zaslon na dotik večina ljudi razmeroma hitro privadi. Če se ne, je še vedno možnost uporabe zunanje (žične ali brezžične) miške – tudi za vse tiste, ki jim delo predstavlja ukvarjanje z nepreglednimi Excelovimi tabelami.

Očitna rešitev je torej nakup tipkovnice – toda kakšne? Sami svetujemo predvsem kombinacijo tipkovnice in ovitka, saj bomo tako hkrati poskrbeli še za estetski vidik in zaščito tablice, večina ovitkov pa podpira tudi prikladno zlaganje, s katerim tablico postavimo v udobnejši položaj za tipkanje). Če bi radi tipkovnico za telefon, kjer je slabost zaslonske tipkovnice (ta prekrije od tretjine do polovice zaslonske površine) še toliko bolj očitna, si velja omisliti kakšno bluetooth tipkovnico. Ta bo seveda precej večja od samega telefona, a nam bo olajšala vnos besedila.

Delo z datotekami

Če smo si omislili zunanjo tipkovnico, bo delo z urejevalniki besedil na tablici zelo podobno tistemu na prenosniku. Z nekaj kompromisi, predvsem manj ergonomsko držo, se lahko privadimo tudi pisanja z navidezno tipkovnico. Po zaslugi zaslona na dotik je iskanje in popravljanje delov besedila lahko celo hitrejše od kombinacije tipkovnice in miške. Raba oblačnih storitev v obliki urejevalnikov besedil, pa naj bo to Microsoftov Office 365, Google Docs ali Apple Pages, ima to prednost, da se vsebina dokumenta sproti shranjuje v oblak, če pa povezave v določenem trenutku ni, jo zna aplikacija shraniti tudi krajevno, tako da dela ne izgubimo.

Je pa res, da smo v tednu dni precej hitro razvili novo navado – če smo vedeli, da dlje časa ne bomo imeli internetne povezave, smo dokumente, na katerih smo želeli delati, najprej krajevno shranili na tablico – ob zaznanju internetne povezave pa jih je aplikacija samodejno osvežila. Tudi delo s preglednicami in tabelami na tablici zahteva nekaj privajanja, nato pa stvari tečejo hitreje, kot bi si mislili. O naprednejših aplikacijah, denimo tistih za urejanje videa, pa pišemo v posebnem prispevku.

Brskanje po internetu

Brskanje po internetu je eno izmed opravil, ki je na tablici prijetnejše od računalnika, prav po zaslugi zaslona na dotik. Nekoliko več časa bomo morda porabili le za vnos spletnih naslovov (a le dokler jih ne shranimo med priljubljene). Izbira spletnih brskalnikov je zelo pestra, tisti najbolj priljubljeni iz računalniškega sveta seveda delujejo tudi na tablicah – Chrome, Firefox, Safari … izbira je naša. Podobno velja za pametne telefone, le da je tam uporabniška izkušnja zaradi manjšega zaslona lahko nekoliko okrnjena.

Koledar, e-pošta, stiki

Izdelovalce tablic in operacijskih sistemov lahko pohvalimo, kako so v zadnjih letih poskrbeli za sinhronizacijo koledarja, stikov pa tudi e-pošte (določeni odjemalci) med različnimi napravami. Z nekaj sreče bomo lahko na tablici z delom nemoteno nadaljevali tam, kjer smo končali na prenosniku ali namiznem računalniku. Slednje je toliko bolj očitno ob uporabi Applovega računa na iPadih in iPhonih ter Googlovega računa v androidnem svetu. Če iščemo rešitev, ki bo brezhibno delovala na vseh platformah, lahko za e-pošto priporočimo Gmail (mail.google.com), za koledar pa Sunrise (calendar.sunrise.am).

Težava 1: vmesniki

Seveda v svetu tablic in pametnih telefonov ni vse rožnato. Slednje hitro opazimo, ko želimo nanje povezati druge naprave. Že odsotnost klasičnega vmesnika USB pri večini tablic nam precej oteži delo, saj se moramo za povezljivost s tablicami in telefoni zanašati predvsem na brezžične rešitve in tehnologije, kot so bluetooth, NFC in Wi-Fi. To zahteva nekaj privajanja in iskanja ustreznih aplikacij. Za kar najenostavnejše deljenje vsebin med napravami različnih ali istih platform priporočamo brezplačno aplikacijo SHAREit (shareit.lenovo.com).

Aplikacija SHAREit elegantno odpravlja zadrego s pomanjkanjem vmesnikov na mobilnih napravah.

Težava 2: večopravilnost

Delo na tablicah in telefonih je dolgo zaviralo pomanjkanje večopravilnosti. No, na manjših zaslonih pametnih telefonov smo še danes pretežno omejeni z osredotočanjem na eno samo aplikacijo, a vsaj preklapljanje med aktivnimi aplikacijami deluje hitro. Precej drugače je v svetu tablic – nekateri novejši modeli že omogočajo razdelitev zaslona in hkratno delo z dvema ali celo več aplikacijami. Če ne moremo brez večopravilnosti in nas stalno preklapljanje med e-pošto, spletnim brskalnikom in urejevalnikom besedil ali drugo aplikacijo jezi, moramo vsekakor poiskati tablico, ki ji večopravilnost ni tuja.

Težava 3: ergonomija

V trenutku, ko želimo postati ustvarjalni in na telefonu ali tablici ustvarjati, npr. tipkati, spoznamo, da tablice potrebujejo zanesljivo podlago. Za razliko od prenosnih računalnikov jih ne moremo preprosto postaviti na kolena in z njimi delati – tudi če smo jih opremili z ovitkom s tipkovnico, nas bo verjetno zmotilo zvijanje tipkovnice in premikanje zaslona med tipkanjem. Rešitev je več. Če ne najdemo mize (na kateri bi s pridom lahko uporabili tudi miško), lahko za trdnejšo podlago uporabimo kakšno debelejšo knjigo. Ali pa preprosto pozabimo na ergonomijo, se uležemo in uživamo v predvajanju vsebin, v tem tablice blestijo ...

Večopravilnost pri tablicah ni samoumevna, na telefonih lahko nanjo praktično pozabimo.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki