Denar je bil vedno več kot le plačilno sredstvo. Je občutek svobode, možnost izbire, dokaz dela, rezerva za slabe čase in včasih zadnja zasebna stvar, ki jo imamo v žepu. Kovanec ali bankovec ne sprašuje, kdo smo, zakaj plačujemo ali ali ima transakcija dovoljeno oznako. Preprosto zamenja lastnika. Torej ni presenetljivo, da se ob vsaki napovedi digitalnega denarja pojavi tudi strah: Kaj pa, če bo denar nekoč mogoče izklopiti?
Pred petimi leti je bil 5G veliko več kot nova generacija mobilnega omrežja. Postal je antena za vse strahove tistega časa. V njem so se združili nezaupanje v državo, odpor do korporacij, nerazumevanje elektromagnetnega sevanja, strah pred novo tehnologijo, pandemična panika in spletni mehanizmi, ki iz vsakega dvoma naredijo dokaz. Danes je težko verjeti, kako hitro se je tehnična tema spremenila v kulturno vojno.
Pametni dom je ena izmed tistih tehnoloških obljub, ki zveni skoraj nedolžno. Luči, ki se prižgejo same. Termostat, ki ve, kdaj nas zebe. Kamera, ki sporoči, da je pred vrati paket. Zvočnik, ki nastavi časovnik, prebere vremensko napoved ali predvaja glasbo. Sesalnik, ki med našo odsotnostjo pospravi stanovanje. Vse skupaj deluje kot udobje, ne kot ideologija. Kot majhna pomoč, ne kot velik sistem.
Vsak zaprt sistem je nekoliko sumljiv. To ne pomeni, da je nujno nevaren, vseeno pa, da od uporabnika zahteva zaupanje. Ko uporabljamo Windows, iphone, Android, usmerjevalnik, oblak ali poslovno aplikacijo, večinoma ne vemo, kaj se v ozadju v resnici dogaja. Vidimo okna, ikone, nastavitve in obvestila, ne vidimo pa kode, dogovorov, varnostnih certifikatov, diagnostičnih poti, pravnih zahtevkov in izjem, ki jih sistem morda omogoča. V tej nevidnosti nastane prostor za najbolj trdožive tehnološke teorije zarote.
Skoraj vsak pozna ta prizor. S prijateljem se pogovarjamo o dopustu, novih supergah, kuhinjskem aparatu ali bolezni domačega psa. Telefona se nismo dotaknili, ničesar nismo iskali, nobene aplikacije nismo odprli. Nekaj ur pozneje se na zaslonu pojavi oglas prav za to stvar. Naključje? Težko. Razlaga, ki se ponuja sama od sebe, je preprosta in srhljiva: telefon nas posluša.
Največja težava tehnoloških teorij zarote ni, da so vse izmišljene, ampak v tem, da nekatere nastanejo na pogorišču resničnih zlorab. Če bi bila zgodovina tehnologije ena sama zgodba o preglednosti, poštenju in spoštovanju uporabnikov, bi bilo precej lažje zamahniti z roko. Toda ni. V njej so tajni programi, skrite oznake, prelomljene obljube, varnostne luknje, prisluškovanja, podatkovni posredniki, zlorabljene aplikacije, okuženi telefoni in naprave, ki so počele več, kot je pisalo na škatli.
Evropska komisija je predstavila končno različico aplikacije za preverjanje starosti na internetu, ki sta jo poldrugo leto razvijala nemški in švedski partner. Izkazalo se je, da ima več lukenj kot švicarski sir, polno ranljivosti in malomarno obravnavo osebnih podatkov, nekatere funkcionalnosti pa sploh še niso implementirane. Komisija je morala stopiti korak nazaj, mi pa se vprašajmo, kateri problem sploh rešuje.
Tehnološka podjetja že od nekdaj lajšajo vsakdan sleherniku, vendar jih ne vedno vodi altruizem, zato v preteklosti najdemo številne primere, ko so želela kupca žejnega peljati čez vodo. Včasih je njihovo ravnanje prizadelo vse, spet drugič le najbolj naivne med nami. Poglejmo nekaj najzanimivejših tovrstnih primerov.
Severnokorejski režim že več kot desetletje devize zbira tudi s hekerskimi in z izsiljevalskimi napadi, kjer so kriptovalute najpripravnejši plen. Precej manj izpostavljeno pa je tiho in marljivo delo severnokorejskih zaposlenih na daljavo, ki pod različnimi pretvezami delajo za ameriška podjetja in v svojo državo na skrivaj pošiljajo milijone dolarjev. Več sto podjetij ima med zaposlenimi severnokorejske operativce, ne da bi to sploh vedela.
Tiktok je zadnje leto na tnalu kot aplikacija, prek katere naj bi kitajski akterji spremljali uporabnike po vsem svetu in udejanjali svoje interese. V ZDA je nadzor nad njim prevzel domač konzorcij, v Evropi imajo Kitajci svojo podružnico, a to ni vplivalo na zbiranje podatkov. Podobno kot pri drugih platformah je njegov glavni poslovni model monetizacija pozornosti uporabnikov in njihovih podatkov, zato si prizadeva o nas izvedeti vse, kar je mogoče. Četudi Tiktoka nikoli nismo uporabljali ...
Navite cene čipov, tako grafičnih, procesorskih kot pomnilniških, v zadnjem letu poganja izjemno veliko povpraševanje po sistemih za poganjanje modelov umetne inteligence. Kot da to ne bi bilo dovolj, je nova vojna na Bližnjem vzhodu poskrbela za šoke na energetskem trgu in podražitve energentov. Ker pa za proizvodnjo čipov potrebujemo tudi helij, katerega tretjino proizvaja Katar, ki je marca prekinil proizvodnjo, grozi pospešek rasti cen.
Ljudje bodo vedno stavili, kartali in špekulirali, saj to počnejo že vso zgodovino. Moderna tehnologija pa je to početje postavila na povsem novo raven. Iz domačega naslanjača lahko stavite, koliko bo cena nafte, kdo bo zmagal na nogometnem prvenstvu in kdaj bodo Američani zavzeli Kubo. Razmah stav na družbene dogodke je trenutno podoben divjemu zahodu, le umrl ni še nihče. Ali pa tudi.
Razmah umetne inteligence je nadpovprečno osrečil državo, katere edini prispevek je srečno naključje, ki ji je namenilo pravo ime in še bolj pravo spletno domeno. Angvila si s prodajo domen .ai zagotavlja že polovico proračunskih prihodkov.
Verjetno ste lani od katerega podjetja ali ustanove že dobili sporočilo prek Viberja. Kako neki pošta, zdravstveni dom ali zavarovalnica vedo, da uporabljate Viber, in zakaj vas kontaktirajo prav prek njega? Odgovor je kombinacija zniževanja stroškov in udobja za stranke.
Leto 2026 smo začeli z »afero«, ki je začuda nihče ni poimenoval Grokgate ali Deepgrok. Na platformi X je umetna inteligenca Grok vsakomur omogočala ustvarjati slike ali spreminjati objavljene fotografije kateregakoli uporabnika. Ni treba dvakrat ugibati, česa si je zaželelo internetno občestvo.
Evropski tehnološki prostor ne želi več živeti v senci Silicijeve doline ali kitajskih tehnoloških gigantov, temveč stopa na pot samozavestne digitalne suverenosti. Ta tiha revolucija se ne dogaja v bleščečih sejnih sobah korporacij, temveč v repozitorijih odprte kode, kjer tisoči razvijalcev s podporo strateških skladov Evropske unije gradijo novo digitalno hrbtenico kontinenta.
Aktualni geopolitični pretresi so ponovno obudili razprave o odvisnosti od ZDA na področju digitalne tehnologije. Tu je situacija še precej bolj enosmerna kot pri obrambi, saj ima vsaka evropska država kakšnega vojaka s puško, medtem ko tehnoloških velikanov ni kaj dosti. Države so začele iskati rešitve in izkazalo se je, da obstajajo. Življenje brez Microsofta 365, Gmaila ali AWS obstaja.
Demokratizacija generativnih modelov umetne inteligence je prinesla pravo poplavo vsebin, ki so z manj ali več truda narejene prav z njimi. Na družbenih omrežjih od Youtuba prek Instagrama do Tiktoka najdemo profile, ki prikazujejo zgolj tovrstno vsebino, ker se ustvarjalcem to izplača. Bodo v prihodnosti človeške stvaritve šivanke v kopicah sena?
Oktobra je luč sveta ugledala še ena konkurentka Wikipedije, o kateri se govori precej več kot o drugih nesojenih alternativah. Grokipedijo je napisala umetna inteligenca Grok, ki jo je ustvarilo podjetje xAI v lasti Elona Muska. Grokipedija je popačena enciklopedija sveta, ki je zelo podoben resničnemu, a to ni.
Kdor je želel v preteklih mesecih kupiti nov računalnik ali zgolj nadgraditi pomnilnik, ga je presenetila neverjetna rast cene. Pomnilnik se draži dobesedno iz dneva v dan, kar že močno vpliva na odločitve o nakupih. Pogledali smo ozadje in govorili s poznavalci trga.
Avstralija bo decembra kot prva država na svetu mlajšim od 16 let prepovedala uporabniške račune na platformah, kot so Instagram, Tiktok, Snapchat, Youtube, in po novem celo Reddit. To sicer ne pomeni, da otroci več ne bodo mogli spremljati vsebin na teh platformah, le objavljati jih ne bodo smeli. Čeprav se zdi, da se to dogaja daleč stran od nas, se tovrstni ukrepi širijo kot virus in tudi v Evropi nismo imuni.
Letos komajda sledimo napovedim o milijardnih investicijah in poslih, ki jih sklepajo tehnološki velikani. Dokler so podjetja vsaj malo povezana z umetno inteligenco, denar ni omejitev. Mreža odnosov in razmerij postaja čedalje tesneje prepletena, vrednotenja pa letijo v nebo. Na umetni inteligenci je usoda sveta.
Dasiravno jim uporabnosti in priročnosti ne moremo očitati, imajo veliki jezikovni modeli v obliki pogovornih robotov na internetu svojo temno stran. Zlasti manj stabilne posameznike lahko zapeljejo na pot nepovrata, ki je polna teorij zarot, višjih bitij in megalomanskih zablod. Niso redki primeri s tragičnim koncem.
Že 30 let na internetu vztraja prostovoljni dogovor, ki zapoveduje lepo vedenje pajkov tehnoloških gigantov. In ti ga v veliki meri upoštevajo. Razvoj umetne inteligence pa je prinesel prve resne izzive, saj so interesi spletišč in ponudnikov umetne inteligence dovolj različni, da so zadnji nemalokrat ignorirali gentlemanski dogovor, ki je veljal desetletja.
Redko pomislimo, da imamo skorajda v vsakem trenutku s seboj eno napravo ali več, ki lahko že ob manjši fizični poškodbi zanetijo požar. Na to pa so morali pomisliti letalski prevozniki, odkar se ljudje nanje množično vkrcavamo s telefoni, tablicami in prenosniki, ki jim družbo delajo še zunanje baterije. Požar na letalu je najhujša nevarnost, a brez prenosnih naprav nam živeti ni.
Tistim, ki beremo predvsem digitalno, je na spletu in mobilnih napravah namenjena cela vrsta orodij, s katerimi so zbiranje, branje in shranjevanje raznovrstnih zapisov s spleta precej olajšani. V zadnjem času se je ob ukinitvi Pocketa, najbolj znane tovrstne storitve, pojavila vrsta novih rešitev, ki ponujajo kup naprednejših zmožnosti.
Pregledali smo lestvice protivirusnih programov in preverili, kaj zmorejo in katerim lahko zaupamo.
Uporabniki smo navajeni, da vsako leto ali dve prispejo nove in hitrejše generacije čipov vseh vrst. Takšen tempo pa zahteva vse večji trud strokovnjakov in tehnologije, ki so vse bolj zapletene.
Slovenija se pridružuje veliki skupini evropskih držav, v katerih deluje sistem za opozarjanje na nevarnost tudi prek pametnih telefonov. Vzpostavljeni sistem je skladen z evropskimi standardi in nudi dodaten način obveščanja, vsi dosedanji pa ostajajo.
Po poročilu britanske nevladne organizacije Internet Matters se skoraj 70 odstotkov otrok v starostni skupini od 9 do 17 let redno pogovarja z umetnointeligenčnim klepetalnim robotom.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
