Naložba leta
Kdor je želel v preteklih mesecih kupiti nov računalnik ali zgolj nadgraditi pomnilnik, ga je presenetila neverjetna rast cene. Pomnilnik se draži dobesedno iz dneva v dan, kar že močno vpliva na odločitve o nakupih. Pogledali smo ozadje in govorili s poznavalci trga.
Marsikaj se je v letu 2025 podražilo, od delnic Nvidie do zlata in seveda slovenskih nepremičnin, a z naskokom najhitreje je rasla cena pomnilnika. Običajne pomnilniške ploščice, neugledni DDR4 in novejši DDR5, ki smo jih še poleti dokupovali za sto evrov ali manj in jih tlačili v svoje mlinčke, so se skorajda čez noč spremenile v zlate palice. Cene so ta hip tri- ali štirikrat višje kot pred pol leta in se hitro spreminjajo.
Industrija pomnilniških čipov, ki jo danes obvladujejo trije veliki igralci, ima dolgo zgodovino nečednih poslov in neuravnovešenega trga. Pomnilnik nikoli ni bil tako prepoznaven kot procesorji ali grafične kartice, zato proizvajalci tudi v najširši javnosti niso tekmovali v gradnji blagovne znamke. Medtem ko največji navdušenci in strokovnjaki ločijo Micronove čipe znamke Crucial od Hynixovih, je povprečnemu uporabniku popolnoma vseeno. Hkrati njihova izdelava ni trivialna, zato proizvajalcev nikoli ni bilo veliko. Hitro so ugotovili, da bodo vsi skupaj in vsak posebej zaslužili več, če se za cene preprosto dogovorijo.
Paleozoik
Ameriško pravosodno ministrstvo je ob prelomu tisočletja prejemalo čedalje več pritožb sestavljavcev računalnikov, da so cene pomnilnika DRAM napihnjene in da se neupravičeno zajedajo v dobičke. Leta 2002 so zato začeli uradno preiskavo sumov monopolnega združevanja. Pri tem niso imeli težkega dela, saj so že leto pozneje odgovorni pri vseh petih proizvajalcih – Hynix, Infineon, Micron, Samsung in Elpida – priznali, da so se v letih 1998–2002 dogovarjali o cenah. V Micronu so priznali celo, da so prikrivali in potvarjali podatke pred sodiščem, preostali proizvajalci pa so priznali le dogovarjanje. Infineon je moral plačati 160 milijonov dolarjev kazni, Hynix 185 milijonov dolarjev, Samsung 300 milijonov dolarjev in Elipa 84 milijonov dolarjev. Micron jo je odnesel brez kazni, ker je prvi začel sodelovati v preiskavi in je razkril številne podobnosti. Do leta 2006 so šest Samsungovih vodilnih uslužbencev obsodili tudi na krajše zaporne kazni.
Isti škandal je imel epilog tudi v Evropski uniji. Komisija je leta 2010 podjetja kaznovala s 331 milijoni evrov, pri čemer je bil krog kaznovanih še širši: Micron, Samsung, Hynix, Infineon, NEC, Hitachi, Mitsubishi, Toshiba, Elpida in Nanya. Tako širok krog proizvajalcev je bil relevanten pred 15 leti. Tudi v Evropi je bil Micron na koncu kot skesanec oproščen plačila globe, ostala podjetja pa so si s priznanjem zagotovila 10-odstotno znižanje globe.
Stare zgodbe starih igralcev
Trg proizvajalcev pomnilnika se je v nadaljnjih letih konsolidiral. Infineon je svojo proizvodnjo DRAM oddvojil v podjetje Qimonda, ki je šla leta 2009 v likvidacijo. NEC je proizvodnjo oddal v podjetje Elpida, ki je leta 2013 propadla, ostanke je kupil Micron. Toshiba ni propadla, a je izstopila iz proizvodnje pomnilnika, medtem ko njeno odcepljeno podjetje Kioxia izdeluje predvsem čipe NAND. Tako so pred desetletjem proizvodnjo pomnilniških čipov že praktično v celoti obvladovali SK Hynix, Micron in Samsung, kar se do danes ni spremenilo.
Do leta 2016 je trojica med seboj tekmovala in si poskušala zagotoviti čim boljši položaj na trgu, zato so cene pomnilnika upadale, ponudbe je bilo dovolj. Nato pa so se cene začele dvigovati, ker naj bi trojica začela umetno omejevati proizvodnjo in prodajo, presežne količine pa v letih 2016–2017 kopičiti v skladiščih. Do leta 2018 se je cena pomnilnika potrojila, zato je bila proti podjetjem vložena kolektivna tožba, ki se je šele marca 2022 končala z odločitvijo prizivnega sodišča v San Franciscu, da se postopek o domnevni kršitvi protimonopolne zakonodaje zaradi pomanjkanja dokazov ustavi.
Kako zelo nestanovitne so cene čipov – ali pa kakšno moč imajo proizvajalci –, so dokazovale že najmanjše motnje. Ko je 9. marca 2018 za 30 minut zmanjkalo električne energije v Samsungovi tovarni v Pyeongtaeku, je bilo poškodovanih 60.000 rezin za čipe NAND, kar je povzročilo 11-odstotni izpad Samsungove proizvodnje v marcu, globalno pa 3,5-odstotno zmanjšanje ponudbe. Nastalo je za okrog 40 milijonov dolarjev škode, cene pa so rahlo poskočile. Proizvodnja čipov je namreč zahteven in dolgotrajen proces, ki ga vmes ni mogoče ustaviti.
Podobno se je zgodilo na silvestrovo leta 2019, ko je v Samsungovi tovarni Hwaseong v Koreji za nekaj minut zmanjkalo električne energije. Še precej hujše posledice je imel enourni izpad v Micronovi tovarni v Taoyuanu na Tajvanu 3. decembra 2020, zaradi česar so cene na trgu (spot price) takoj poskočile.
Pandemija
Leta 2020 je svet v primežu držala pandemija covida, kar je povzročilo izjemno povečanje povpraševanja po vseh računalniških komponentah. Nenadoma so vsi sestavljali računalnike še doma, bodisi za delo bodisi za razvedrilo. V primerjavi z letom prej je 2020 prodaja DRAM zrasla za sedem odstotkov na 62 milijard dolarjev, še leto pozneje pa kar za tretjino na 94 milijard dolarjev. Okrepljena prodaja je vztrajala tudi leta 2022, ko je prvikrat presegla 100 milijard dolarjev, nato pa je v letih 2023 in 2024 upadla vse do 80 milijard dolarjev. Proizvajalci pomnilnika so se ušteli v svojih pričakovanjih, da bo covidni bum trajal dlje in da se bo prodaja na zvišanih ravneh ustalila. Danes vemo, da so se zmotili le za kratek čas, a posledice plačujemo vsi.
Cene pomnilnika sicer v običajnih razmerah, kolikor so te pač lahko normalne na oligopolnem trgu, sledijo predvidljivi krivulji v obliki črke U. Sprva cene upadajo, ko se proizvodnja povečuje, proces postaja čedalje učinkovitejši, vsi trije proizvajalci si konkurirajo. Po približno štirih letih začne cena pomnilnika istega tipa spet rasti, ker se proizvodne kapacitete preusmerjajo v novejše modele. Pomnilnik DDR3 je danes skoraj nemogoče dobiti, DDR4 je za zdaj še cenejši od DDR5, a bo čez nekaj let razmerje že obrnjeno.
Cena tudi ni ena. Zaradi kratkotrajnih dogodkov, kot so požari in izpadi električne energije, narastejo promptne cene (spot price). Velika večina pomnilnika pa se proda po dogovorjenih dolgo- ali vsaj srednjeročnih pogodbah, ki imajo zakasneli odziv in se premaknejo šele, ko so razlogi dolgotrajnejši ali celo strukturni. To pot je tako.
Tudi izpovprečene cene (po vseh vrstah pomnilnika) nihajo, saj obdobjem presežne ponudbe in nizkih cen sledi pomanjkanje čipov, bodisi zaradi povečanega povpraševanja bodisi zaradi zmanjšane proizvodnje. Približno štiri leta dolgi cikli so nekaj običajnega, navadno pa so različni tipi pomnilnika v različnih fazah cikla. A to pot je drugače.
Parabolična rast
Že leta 2022 se je zgodila prva različica najbolj znanega pogovornega robota na osnovi transformerjev – ChatGPT –, ki je utrl pot umetni inteligenci v moderni obliki. Danes generativni modeli niso več zgolj klepetalniki, temveč jih podjetja vgrajujejo v praktično vse svoje izdelke, še več podjetij in posameznikov pa umetno inteligenco tudi uporablja. To pa ustvarja gigantske potrebe po računski moči, tako v obliki hitrih grafičnih čipov kot pomnilnika. V ekosistemu umetne inteligence se pretakajo stotine milijard evrov, o čemer smo pisali v prejšnji številki (Milijardni imperij, Monitor 12/25). Te milijarde pa lovijo iste pomnilniške čipe kakor vsi ostali sestavljavci računalnikov. Posledice so predvidljive.
Cene pomnilnika so tako brutalno zrasle, da so novembra in decembra nekatere trgovine v ZDA prenehale izpisovati cene pod izdelki. Namesto tega so preprosto zapisale: »Vprašajte pri prodajalcu.« Ponudbe in predračuni imajo tudi pri nas veljavnost zgolj en dan ali celo nekaj ur, dobavni roki pa so se podaljšali.
O cenah je nehvaležno pisati, ker zastarijo hitreje od vremenske napovedi. Od sredine septembra do sredine novembra se je cena približno podvojila, 32 GB pomnilnika DDR5 je namesto 100 evrov stalo približno 200, v začetku decembra pa še dvakrat več. Cene so sicer močno odvisne od konkretnega modula in njegovih karakteristik, zato je smiselno govoriti le o odstotkih podražitev. Čez palec rečeno, ves pomnilnik je decembra štirikrat dražji kot junija. Samo zaradi pomnilnika bi se torej sestavljeni računalnik lahko podražil tudi za 400 evrov! Nenadoma se zasoljene cene računalnikov in telefonov z več pomnilnika, ki smo jih dolga leta očitali Applu, zdijo povsem logične.
Ekstremne podražitve so posledice součinkovanja več dejavnikov, katalizator pa sta razmah umetne inteligence in vzpostavljanje računskih kapacitet za njeno poganjanje. Ponudniki umetne inteligence imajo na voljo skoraj neomejene količine denarja, zato so pripravljeni plačati precej več od kupcev računalnikov za končne uporabnike. Proizvajalci čipov seveda niso neumni in prodajajo tistim, ki plačajo več.
Spremembe
Ozadje je vendarle nekoliko bolj zamotano. Grafični čipi ne uporabljajo navadnega pomnilnika DDR4 ali DDR5, temveč hitrejši HBM (high bandwith memory). Ta je namenjen uporabi v močno paralelnih operacijah, kjer so ključne hitrosti in poraba energije. Iste tovarne lahko, sicer z nekaj prilagoditvami, proizvajajo DDR ali HBM. Za proizvodnjo zadnjega sicer potrebujejo trikrat več silicijevih rezin, a bistveno višje cene to več kot odtehtajo. HBM se prodaja tudi do desetkrat dražje, razumljivo so tudi višje marže.
Da proizvajalci opuščajo proizvodnjo manj dobičkonosnega DDR4 in celo DDR5 v prid HBM, ni niti teorija zarote niti skrivnost. Micron je v začetku decembra sporočil, da po 29 letih ukinja legendarno znamko Crucial, pod katero so končnim uporabnikom prodajali zmogljiv in ne najcenejši pomnilnik. Odkrito so zapisali: »Februarja letos ukinjamo program, ker se bomo posvetili hitreje rastočemu segmentu in strateškim strankam.« Micron nam je torej v obraz povedal, da smo kot domači uporabniki manj pomembni od OpenAI. To smo seveda vedeli že prej, a vseeno nismo pričakovali tako surove dikcije.
Micron je pri ameriških potrošnikih še posebej v nemilosti, saj so v preteklih letih od zvezne vlade po zakonu CHIPS Act in od lokalnih oblasti v New Yorku in Idahu dobili več kot šest milijard dolarjev subvencij in pomoči ter še približno toliko davčnih odpustkov. Rezultat so nove zaposlitve in dodatne proizvodne kapacitete, ki pa so pretežno namenjene proizvodnji za superračunalnike.
Pošastna požrešnost
Ali je umetna inteligenca v trenutni obliki res tisto pravo, se v Monitorju sprašujemo že dalj časa. Njena potratnost je neverjetna in težko si je predstavljati, da kaj učinkovitejšega ne obstaja. Za ilustracijo povejmo, da je OpenAI v okviru projekta Stargate s Samsungom in SK Hynixom oktobra letos podpisal dogovor o nakupu do 900.000 rezin čipov mesečno. To je 40 odstotkov vse globalne proizvodnje za samo enega ponudnika umetne inteligence!
V konzorciju Stargate so združeni OpenAI, Oracle in Softbank, igrajo pa se z (obljubljenimi) 500 milijardami dolarjev. To je petkrat več od globalnega letnega trga DRAM, a bo seveda največji del tega zneska končal v Nvidijinih čipih in gradnji podatkovnih centrov, ne v pomnilniku.
Drugi vzrok za hitro rast cen je umetno povzročeni upad proizvodnje v letih 2023 in 2024, ki so ga proizvajalci želeli in izvedli zaradi zmanjšanega povpraševanja po letu 2022. Tovarn in proizvodnih linij ni mogoče zagnati z danes na jutri, še počasneje pa je graditi nove. Leta 2025 nismo začeli z zgodovinsko največjimi zmogljivostmi, padli pa smo v zgodovinsko največje povpraševanje.
Človeška narava je seveda dodala svoje. Zaradi občutka pomanjkanja in rasti cen so zaloge prva začela kopičiti podjetja. Lenovo je novembra sporočil, da imajo 50 odstotkov večje zaloge pomnilnika kot običajno, s čimer lahko prebrodijo celotno leto 2026. Podobno ravnajo tudi drugi proizvajalci računalniških komponent in računalnikov. Temu so sprva sledili še manjši igralci, dokler jih rast cene – ki so jo v nezanemarljivi meri povzročili tudi sami – ni odvrnila od kopičenja pomnilnika. Situacija je res neugodna, saj trenutno pomnilnik kopičijo zgolj tisti, ki si to lahko privoščijo in jim cena ne predstavlja ovire, zaradi česar cene še naprej bezljajo k višku. Sklenil se je začarani krog.
Stara resnica pravi, da kar gre gor, pride tudi dol, a nihče ne ve, kdaj bodo cene zares upadle. Direktor tajvanskega sestavljavca pomnilniških modulov, diskov in SSD Adata, Simon Chen, opaža konceptualne spremembe. Pravi, da gre tokratni cikel rasti cen bistveno više od predhodnih, predvsem pa prvikrat opaža sočasno rast v vseh segmentih: DDR4, DDR5, NAND (te najdemo v SSD) in diski. To kaže na konceptualno spremembo, ki bi utegnila vztrajati še leta. Nekateri so še bolj črnogledi, denimo direktor podjetja Phison. To proizvaja krmilnik za čipe NAND, ki jih najdemo v SSD in ključkih USB. Pričakuje še celo desetletje pomanjkanja ponudbe SSD.
Nekatere trenutne posledice so prav smešne. RAM je tako drag, da ima Samsung Electronics, ki izdeluje tudi pametne telefone, težave z zagotavljanjem pomnilniških čipov za svoje prihajajoče modele Galaxy. Samsung Semiconductor, ki je največji proizvajalec DRAM, niti svojemu Samsungu Electronics ni mogel zagotoviti pogodbe za celo leto. Samsung je namreč velik korejski konglomerat različno prepletenih in vodenih podjetij, ki tudi niso vsa v najboljših odnosih in med seboj tekmujejo. Samsung Semiconductor lahko več zasluži s prodajo pomnilnika na trgu kakor povezanim podjetjem.
Ta hip je 64 GB pomnilnika DDR5 dražji nakup od celotne konzole PlayStation 5, kar ima zelo predvidljiv rezultat. Igranje iger na konzolah po dolgih letih prevlade računalnikov iz precej nepričakovanega razloga spet postaja privlačnejše. A tudi Microsoft in Sony bosta sčasoma odprodala zaloge konzol, zato se letos pričakuje podražitev.
Enaka usoda bo doletela tudi druge komponente. Dražijo se tudi čipi NAND, zaradi česar so SSD približno dvakrat dražji. Situacija še ni tako ekstremna kot pri pomnilniku, a se hitro poslabšuje. Dražji bodo tudi prenosniki, grafične kartice in praktično vse komponente, kjer se potrebuje pomnilnik. Računalniki pa se danes skrivajo marsikje. Vse naprave z besedo pametni, pa tudi marsikatera »neumna«, denimo povsem običajen avtomobil ali hladilnik ima kakšen pomnilniški čip. Vse to se bo v prihodnosti podražilo, če bo draginja vztrajala.
Kaj storiti?
Pomnilnik vendarle niso stanovanja ali investicija, temveč potrošni izdelek, ki povrhu še hitro zastareva, zato cene ne morejo rasti v nedogled. Lahko pa visoke ostanejo zelo dolgo časa. Sogovornik iz večjega slovenskega dobavitelja računalniške opreme poudarja, da so napovedi za bližnjo prihodnost pesimistične in da se cene ne bodo kmalu znižale. Zaostrene razmere pričakuje v celotnem letu 2026, prav mogoče tudi v 2027. Razmere so najhujše na trgu pomnilnikov DDR4 in DDR5, a počasi pronicajo tudi v druge segmente.
V naših krajih nimamo ne proizvajalcev čipov ne modulov, zato na tovrstne pretrese nismo imuni. Pregled ponudbe pri naših prodajalcih računalniških komponent razkrije, da so pomnilniški moduli in SSD večinoma še na voljo, so pa cene poletele povsem enako kot drugod po svetu. Odvisne so od modela, tako da je 2 × 32 GB pomnilnika DDR5-6000 MHz v začetku decembra stalo okrog 500 evrov, pol manjša modula pa več kot 300 evrov. Podatki, ki smo jo dobili od dobavitelja, so neugodni. Še maja 2025 je 16 GB pomnilnika DDR4 3200 MHz stalo 23 evrov (brez DDV), decembra pa 95 evrov oziroma štirikrat več!
Sogovornik nam je povedal, da so se lahko nekaj časa upirali rasti cen zavoljo lastnih zalog, a so kasneje seveda morali dvigniti cene, saj so marže pri prodaji računalniških komponent nizke. Tudi dobavni roki so se nekoliko podaljšali, a za zdaj hujših težav ni, razen stalnega dvigovanja cen v veleprodaji.
Cenovne pretrese, morda ne tako izrazitih, smo v preteklosti že imeli. Najbolj se spomnimo norega povpraševanja po grafičnih karticah na vrhu norije domačega rudarjenja kriptovalut v letih 2017–2019. Rudarji so tedaj pokupili skoraj vse dobavljive grafične kartice, zaradi česar so imeli težave igralci iger. Tedaj smo dobili tudi grafične kartice, ki sploh niso imele izhoda za priklop monitorja. Situacija je tako zelo ušla izpod nadzora, da se je Nvidia leta 2022 poravnala z ameriškim regulatorjem trga vrednostnih papirjev (SEC) o plačilu 5,5-milijonske globe – ker so prikrivali, koliko grafični kartic so leta 2018 prodali rudarjem!
Žal ne le kot domači uporabniki, temveč kot celotna država nimamo popolnoma nobenega vpliva na cene. Razumevanje situacije koristi le pri načrtovanju optimalnih potez, čeprav v prihodnost ne vidimo. Nenujne nakupe je smiselno odložiti le, če lahko to storimo za dve leti ali več. Marsikdo je pomislil, da bi lahko kupil dve manjši ploščici pomnilnika, kasneje pa še dve. Z DDR5 je to tvegano, ker štiri ploščice pogosto delujejo počasneje in manj stabilno od dveh. Še bolj radikalna možnost je nakup le ene ploščice in kasneje druge, s čimer pa žrtvujemo hitrost, ker se odpovemo dvokanalnemu načinu delovanja. Pobrskamo lahko po trgu rabljenih komponent in po zaprašenih predalih ter podstrešjih. Sicer pa bo treba stisniti zobe, ker je pred nami naporno in drago leto. Srečno!
Ponekod v tujini sploh ne oglašujejo več cen, ker se prehitro spreminjajo.
