Jensen Huang, Nvidia - Ne, umetna inteligenca nas ne bo pogubila
Če redno spremljate novice o umetni inteligenci, ste v zadnjih letih lahko dobili vtis, da nas čaka le še nekaj mirnih božičev. Umetna inteligenca naj bi nam vzela službe, postala pametnejša od svojih ustvarjalcev, se naučila izboljševati samo sebe in, če gre verjeti najbolj črnogledim napovedim, prej ali slej ugotovila, da smo ljudje predvsem nepotreben strošek. Tudi v Monitorju smo o takšnih opozorilih že večkrat pisali.
Zato je skoraj osvežujoče, ko se pojavi Jensen Huang in preprosto reče: ne, sveta leta 2030 še ne bo konec.
Prvi mož Nvidie je opozorila, da bi lahko umetna inteligenca že do konca desetletja povzročila celo izumrtje človeštva, označil za »doomsday narratives«, torej apokaliptične zgodbe. V pogovoru za CBS News je bil nenavadno kategoričen: verjetnost, da bo leta 2030 zaradi AI konec sveta, je po njegovem mnenju nič odstotkov. Strašenje ljudi je, pravi Huang, nepotrebno in neodgovorno, takšne napovedi pa niso utemeljene v znanosti.
Povod za novo razpravo je bil nekdanji raziskovalec Anthropica Jacob Coxon, ki je opozoril, da nekateri ljudje, ki razvijajo najzmogljivejše modele, resno verjamejo, da bi lahko tehnologija do konca desetletja pobila vse ljudi. Zaskrbljenost nad hitrostjo razvoja so izrazili tudi nekateri precej pomembnejši akterji, med njimi direktor Anthropica Dario Amodei in prvi mož OpenAI Sam Altman, ki zagovarjata več previdnosti oziroma upočasnitev razvoja.
Huang na stvar gleda skoraj nasprotno. Razvoja po njegovem ne bi smeli zavirati, temveč napredovati čim hitreje – vendar to ne pomeni, da bi podjetja smela na trg pošiljati nedokončane ali nevarne izdelke. Nasprotuje tudi ideji, da bi bilo treba samo zaradi AI napisati množico povsem novih zakonov. Podjetja in njihovi izdelki morajo po njegovem preprosto spoštovati zakonodajo, ki že velja, in nositi odgovornost za škodo, ki jo povzročijo.
Seveda velja ob vsem tem vključiti tudi kanček zdravega cinizma. Huang vodi Nvidio, daleč največjega dobavitelja procesorjev, na katerih teče današnji razcvet umetne inteligence, vrednost podjetja pa je prav zaradi njega poletela v bilijonske višave. Človek, ki prodaja lopate med zlato mrzlico, pač nima posebnega razloga, da bi oznanjal, da je kopanje zlata nevarno in bi ga bilo najbolje za nekaj let ustaviti.
Toda po poplavi opozoril, da smo od Terminatorja oddaljeni samo še nekaj nadgradenj ChatGPT, je Huangov pogled vendarle dobrodošel popravek perspektive. Umetna inteligenca ima resnične težave in resnična tveganja, od izgube delovnih mest in dezinformacij do kibernetske varnosti ter koncentracije moči v rokah nekaj podjetij. Ni pa iz tega še nujno treba sklepati, da se od človeštva že poslavljamo.
Če ima naš Jensen prav, si lahko za silvestrovo 2030 vendarle še rezerviramo mizo.
