Privid enciklopedije

Oktobra je luč sveta ugledala še ena konkurentka Wikipedije, o kateri se govori precej več kot o drugih nesojenih alternativah. Grokipedijo je napisala umetna inteligenca Grok, ki jo je ustvarilo podjetje xAI v lasti Elona Muska. Grokipedija je popačena enciklopedija sveta, ki je zelo podoben resničnemu, a to ni.

Elon Musk je 22. decembra 2019 na Twitterju zapisal, da je njegov članek na Wikipediji pravo vojno območje z milijoni sprememb, in dodal, da bi verjetno moral nekoč napisati svojo fikcijsko različico resničnosti. Dovtip se je slabo postaral, saj je slabih šest let pozneje zagnal svojo enciklopedijo z imenom Grokipedija. To se ni zgodilo v vakuumu, temveč gre za vrhunec Muskove večletne transformacije. V tem času je Musk postal ena najbolj prepoznavnih osebnosti na svetu, zato je javnost lahko spremljala njegovo preobrazbo iz ekscentričnega tehnološkega vizionarja in bogataša v eno glavnih družbenih silnic v najbogatejši državi na svetu. Hkrati je v teh letih rasel tudi njegov odpor do Wikipedije.

Elon Musk se je leta 2019 še šalil, da bi moral napisati svojo enciklopedijo.

Še nedavno je bil Musk povsem zadovoljen z Wikipedijo. Ob njenem 20. rojstnem dnevu leta 2021 ji je na Twitterju voščil in dodal, da ga njen obstoj zelo veseli. Tudi sicer je med svojim pogostim objavljanjem na Twitterju pogosto lepil povezave do Wikipedijinih člankov, še največkrat pa se je obregnil ob članke o sebi.

Še leta 2021 je imel Elon Musk pozitivno mnenje o Wikipediji.

Odnos, ki je bil v resnici povsem enostranski, saj Wikipedija kot institucija nikoli ni javno izražala mnenja o Elonu Musku (ali komurkoli drugem), se je po letu 2021 začel krhati. Musk ni bil več zgolj nejevoljen zaradi člankov o sebi in svojih podjetjih, temveč je čedalje glasneje govoril o potrebnih spremembah za dosego zveličavnega cilja človeštva, to je razumevanja vsega stvarstva. Čutil se je poklicanega, da to doseže, Wikipedija pa naj bi mu pri tem stala na poti.

Svoje nezadovoljstvo je izražal čedalje bolj javno. Leta 2022 je zapisal, da zgodovino pišejo zmagovalci, le na Wikipediji to počno poraženci. Zmotilo ga je, da sta kot ustanovitelja podjetja Tesla navedena Martin Eberhard in Marc Tarpenning, četudi je to držalo. Musk je namreč v podjetje šele leta 2004 vložil večji znesek in postal največji lastnik, kasneje tudi direktor in Teslo prerodil, ni pa je ustanovil. Že v letih 2019–2022 je Musk na svojem profilu na Twitterju večkrat pozval h kakšnemu popravku v člankih o sebi na Wikipediji, kar je povzročilo naval urejanja, zaradi česar so morali uredniki članke večkrat zakleniti. (Tudi danes je zaradi vandalizma urejanje članka o Elonu Musku dovoljeno le urednikom z dovolj dolgim stažem, kar je pri zelo slavnih ali kontroverznih vsebinah pogosto.)

Leta 2023 smo se lahko le kislo nasmehnili ob nespodobni ponudbi, da bo Wikipediji doniral milijardo dolarjev, če se preimenuje v Dickipedio (kar bi lahko poslovenili v kurcepedijo). Otročja šala – za katero Musk do danes vztraja, da je resna ponudba – je odziv na redne Wikipedijine pozive k donacijam. Musk je tedaj Wikipedijo že označeval kot hierarhično in pristransko.

Leto pozneje je že pozival, naj ljudje Wikipediji ne donirajo, saj da jo obvladujejo skrajno levi aktivisti, stran pa naj bi bila okužena z virusom prebujenosti (woke mind virus). V začetku leta 2025 je Wikipedijo označil kot podaljšek propagande klasičnih medijev. Grokipedija ni bila več daleč.

X

Iz Muskovih izjav se zdi, da že leta 2019 ne bi imel nič proti, če bi lahko ustvaril svojo različico resnice in lastno enciklopedijo, a je ni mogel, vsaj enostavno ne. Vsako naslednje leto je bil bolj kritičen do Wikipedije, toda za ustvaritev lastne enciklopedije je manjkal ključni tehnološki preboj.

Enciklopedije imajo podoben problem kot družbena omrežja – brez vsebine in uporabnikov so le prazna lupina. Wikipediji je uspelo, ker ima ogromno množico zvestih urednikov, ki so prispevale ogromne količine materiala in to še vedno počnejo. Klasične enciklopedije, kot je Encyclopedia Britannica, uspevajo iz zgodovinskih razlogov, ki zagotavljajo bralstvo, in profesionaliziranega uredništva, ki skrbi za vsebino. Kloni Wikipedije, ki jih ni manjkalo, nimajo nič od tega, zato so v najboljšem primeru životarili. Taki primeri so Citizendium (več v okvirju o Larryju Sangerju), Everipedia ali Conservapedia.

Elon Musk je seveda dovolj bogat, da bi lahko ustanovil kakršnokoli podjetje, četudi bi ustvarjalo izgubo. Prav nič ga ne bi oviralo pri ustanovitvi Muskipedije in zaposlitvi četice urednikov, ki bi ustvarjali in urejali vsebine v njej. A namesto tega je počakal na razvoj velikih jezikovnih modelov, ki so mu omogočili doseči isto z veliko manj ljudmi in predvsem precej bolj po lastnih željah. Modeli UI namreč nimajo vesti ali motivov, temveč zgolj navodila.

Že pred tem je Musk na družbo poskušal vplivati drugače, kar mu je tudi uspelo. Ko je aprila 2022 napovedal prevzem Twitterja, za kar je ponudil 43 milijard dolarjev, se je marsikdo držal za glavo. Milijardna kupnina za družbeno omrežje, ki je v resnici vredno le toliko, kolikor ima uporabnikov, ki lahko kadarkoli pobegnejo, se je zdela astronomska in predvsem nespametna. A po nekaj toplo-hladnih mesecih in skorajšnjem umiku ponudbe je Musk oktobra 2022 vendarle kupil Twitter, ki ga je julija 2023 preimenoval v X. Posel je bil vizionarski.

Da se je platforma do danes močno spremenila, ne preseneča nikogar. Musk je že spočetka razglašal, da bo Twitter vodil kot »absolutist svobode govora«, s čimer je napovedal odsotnost kakršnegakoli moderiranja. Kasneje je na platformi obudil številne blokirane profile, raziskave pa kažejo, da so razprave in ozračje postali bolj nestrpni kot pred prevzemom. Raziskave javnega mnenja kažejo, da spletno stran od prevzema obiskujejo bolj desno usmerjeni uporabniki, ki so z njeno vsebino tudi bistveno bolj zadovoljni od levo usmerjenih obiskovalcev.

Družbena omrežja igrajo ključno vlogo pri modernih volitvah. Musk je ob nakupu X-a to razumel in se pri novi ameriški administraciji izstrelil med najvplivnejše ljudi v državi.

Grok

Jezikovni model Grok je Muskovo podjetje xAI predstavilo novembra 2023. Na voljo je tudi kot samostojna aplikacija za Android in iOS, a širši javnosti je bolj znan kot vgrajeni pomočnik v omrežju X. Povedno je njegovo zgodnje ime, saj ga je Musk od aprila tistega leta do novembrskega izida želel poimenovati TruthGPT, češ da bo osredotočen na iskanje resnice, medtem ko naj bi bil ChatGPT naučen politične korektnosti. Navsezadnje je Musk že decembra 2022 na Twitterju čivknil, da je urjenje umetne inteligence za prebujenost (woke) učenje, naj laže, kar je smrtno nevarno.

Elon Musk meni, da so številni veliki jezikovni modeli namenoma ustvarjeno tako, da so prebujeni (woke).

Takoj novembra je bil Grok že dostopen nekaterim naročnikom plačljive različice X Premium+, kasneje tudi X Premium. Marca 2024 so prvo izdajo Groka javno odprli in izdali pod odprtokodno licenco. Kasnejše različice so izdane z zaprto licenco, so pa parametri modelov Grok-1 in Grok-2.5 javno objavljeni, medtem ko so novejši črne škatle, v notranjost katerih ne moremo pogledati.

To je pomembno, ker je Grokipedijo napisal tisti Grok, čigar delovanja in notranje logike ne poznamo. Še preden je Grok ustvaril svojo enciklopedijo, se je zapletel v nekaj afer, ki so bile posledica slabega učenja modela. Med drugim je širil protisemitska sporočila, poveličeval Adolfa Hitlerja, širil teorije zarote o belem genocidu in hudo žalil turškega predsednika ter poljskega premierja. Razlog naj bi bili manipulativni vnosi uporabnikov in napake v kodi, ki so to dopuščale, je trdilo podjetje xAI, se javno opravičilo in vgradilo varovalke.

Prve inačice Groka niso imele ustreznih varovalk.

Grokipedija

Elon Musk je septembra 2025 najavil, da xAI pripravlja enciklopedijo, ki jo bo ustvarila umetna inteligenca. Zagnali so jo 27. oktobra 2025 in kmalu poželi ogromno pozornosti. Velik del vsebine je bil dobesedno prekopiran z Wikipedije, s čimer pravno ni nič narobe, je pa sila nenavadno, saj jo je bil Musk kritiziral in prav zato ustvaril Grokipedijo. Drugi del vsebine je ustvaril Grok.

Grokipedija ima minimalistični vmesnik, saj naslovna stran vsebuje zgolj eno iskalno polje, podobno kot Google. Z vpisom ključnih besed lahko iščemo po člankih, ki jih je bilo v začetku decembra okrog milijon. Ti so videti, kot enciklopediji pritiče. Imajo krajši uvod, kazalo in več poglavij o posameznih vidikih pojava, ki so mu posvečena. Grokipedija ne uporablja grafičnega gradiva, kar je bila tako vsebinska kot tehnična odločitev.

Grokipedija ima minimalistični vmesnik.

Članki so sicer prepoznavno 'grokovski'. Grok je dober pri parafraziranju in povzemanju virov, slabši pri krčenju in krajšanju, zato je tudi Grokipedija takšna. Članki so daljši in manj konsistentno organizirani kot v Wikipediji, besedila – nepotrebnega, tako rekoč mašil – je več, prispevki delujejo razvlečeni. Ključna razlika je tudi v urejanju. Medtem ko lahko Wikipedijo načelno ureja vsakdo, Grokipedije ne moremo. Groku lahko le predlagamo, kaj naj v članku spremeni, doda ali odstrani, a nimamo vpliva na rezultat. Mnogokrat Grok predloge zavrne, kar sicer lahko vidimo. To je tudi edina revizijska sled, v nasprotju z Wikipedijo, kjer imajo vse različice člankov popolno sledljivost skupaj z utemeljitvami in morebitnimi razpravami. Pri Grokipediji se moramo zanesti na črno škatlo v obliki algoritma in umetne inteligence, ki po nam nepoznanih pravilih razsoja, kaj zasluži mesto v enciklopediji.

V Grokipediji revizijskih sledi ni, vidimo lahko le predloge dopolnitev in Grokove odgovore.

Rezultat

Na prvi pogled zamisel deluje dobro. V Wikipedijo je vloženih na milijone ur človeškega dela, in če bi ga lahko avtomatizirali in zaupali strojem, bi lahko dobili velikostne razrede obsežnejšo in boljšo enciklopedijo. Nihče izmed Wikipedijinih ustvarjalcev namreč ni nikoli trdil, da je to najboljša mogoča enciklopedija.

A tudi Grokipedija to ni. Medtem ko je Wikipedija nastala od spodaj navzgor, sicer s pravili in z usmeritvami vodstva, a kot sad dela tisočev in tisočev posameznikov, je Grokipedija njen antipod. Nastala je od zgoraj navzdol, iz enega modela UI, ki je prebral celoten internet (vključno z Wikipedijo) in sam povzel vso védnost v skladu s svojimi interesi.

Številni novinarji in raziskovalci so takoj po izidu začeli prečesavati Grokipedijo, da bi ugotovili, kako si Elon Musk predstavlja enciklopedijo. Izdal jo je z enotedensko zamudo, ker jo je moral – po lastnih besedah – očistiti propagande, ki se je v vsebino prikradla od drugod. Grok se je namreč učil na besedilih, ki so dostopna na internetu, precej tudi na Wikipediji, ki je po Muskovem mnenju pristranska.

Poglejmo torej, kakšna je po njegovem mnenju nepristranska Grokipedija. V članku o Elonu Musku na Grokipediji je 136.000 znakov in še dobrih 600 referenc (!). Za primerjavo: tale članek ima približno 20.000 znakov, torej je Musk (pardon, Grok) o sebi/Musku napisal skoraj celo revijo. Članek o Musku na Wikipediji ima precej bolj znosnih 50.000 znakov. Na Grokipediji je Musk predstavljen olepšano. Nikjer izrecno ne piše, da se je rodil v bogati družini, njegovo bogastvo je pripisano izključno Muskovim poslovnim uspehom. Na Wikipediji piše, da je Musk po ločitvi staršev odšel živet k očetu, ker je imel Encylcopaedio Britannico in avto. Po Grokipediji pa beremo leposlovno ubeseditev, kako je Elon Musk v mladosti uteho našel tako, da je celo enciklopedijo tudi prebral, sestavljal modele letal in raket, sintetiziral lastni smodnik, radio, računalnik, se pri 10 letih naučil programirati in pri 12 letih ustvaril videoigro. Večina teh podatkov je predstavljena tudi na Wikipediji, a precej manj pompozno, bolj enciklopedično.

Wikipedijina Nemeza

Wikipedijo sta ustanovila Jimmy Wales in Larry Sanger. Medtem ko je prvi še danes prepoznaven obraz gibanja in častni predsednik Fundacije Wikimedija, je Sanger že leto po ustanovitvi zapustil Wikipedijo. Vse od leta 2002 je njen zapriseženi kritik, ki jo je že leta 2007 označil kot nepopravljivo. Tedaj je domnevno politično pristranskost opisal kot še najmanjši problem, desetletje pozneje pa je bil do Wikipedije že izredno kritičen.

Sanger je Wikipedijo zapustil davno, preden se je razvila v današnjo obliko. Njegove kritike so sprva letele na dejstvo, da lahko Wikipedijo ureja kdorkoli in ne le strokovnjaki, kar je legitimen pomislek. Kasneje je nastopal zlasti v konservativnih krogih in širil nezaupanje v Wikipedijo, češ da je pristranska, levo usmerjena, z anonimnimi uredniki in avtorji, zaupanja nevredna. Skozi leta se je nato oglašal s čedalje bolj neverjetnimi trditvami, denimo da so Wikipedijo prevzeli kriminalci (ker omogoča anonimno urejanje), da so navedbe o psevdoznanstvenem ozadju homeopatije ali kreacionizma neutemeljene, da bi morali ukiniti seznam verodostojnih in neverodostojnih virov za članke in da bi morali prisilno razkriti identiteto (doxxing) vseh urednikov. Septembra 2025 se je kot uporabnik vrnil na Wikipedijo z dolgim esejem z naslovom Devet tez, v katerem je ubesedil svoje poglede, kako bi se morala Wikipedija spremeniti.

V vmesnih letih se je lotil več projektov. Leta 2006 je ustanovil svojo enciklopedijo Citizendium, ki pa je do danes zbrala le dobrih 16 tisoč člankov. Sam jo je zapustil že pred leti. Še en neuspel projekt je bila Digital Universe Encyclopedia, kasneje pa je poskusil z novičarskim portalom Infobitt, ki mu tudi ni uspelo. Dve leti je bil pri Everipediji, ki gradi enciklopedijo na verigi blokov (blockchain). Od leta 2019 je soustanovitelj Fundacije Knowledge Standards.

O Grokipediji Sanger pravi, da se je začela solidno, a da je Grok čedalje bolj levo usmerjen (!) oziroma pristranski. Uporaba umetne inteligence za sestavljanje enciklopedije je bila po Sangerjevem mnenju neizogiben in dober korak, skrbi pa ga, da bo Grokipedija postala levo pristranska. Trenutno velika večina medijev in strokovnjakov meni, da Grokipedija ni nevtralna, temveč močno pristranska v prid desnih interpretacij.

Poglejmo članek o homeopatiji, ki jo Wikipedija v prvem stavku opredeli kot psevdoznanstveno alternativno medicino in v uvodu izrecno zapiše, da vse relevantno kemijsko, fizikalno, biokemijsko in biološko védenje nasprotuje idejam homeopatije. Grokipedija pa šele v nadaljevanju previdno omeni, da raziskave niso pokazale vpliva, ki bi presegal placebo, uvrstitev med psevdoznanost pa izpostavi šele na koncu drugega odstavka. Pove podobno, a informacijo uokviri drugače.

Manj prizanesljivi smo lahko do Grokipedije pri znanih teorijah zarote, kot je teorija velike zamenjave ali beli genocid. Wikipedija obe takoj označi kot »ovrženi skrajno desni teoriji zarote belih nacionalistov«, medtem ko Grokipedija o njiju govori kot o teorijah in šele proti koncu članka umesti poglavje o kritiki in protiargumentih. Obravnava ju kot povsem legitimni teoriji. Podobno velja tudi za druge teorije zarote, denimo kulturni marksizem. Wikipedija ima članek z naslovom Genocid v Gazi, Grokipedija ga nima, termin pa zelo previdno uporablja v članku o vojni med Izraelom in Hamasom. Tudi članki o ruskem napadu na Ukrajino, apartheidu in podnebnih spremembah te pojme obravnavajo bolj prizanesljivo v primerjavi z Wikipedijo ali Encylopaedio Britannico.

Grokipedia teorije zarote ne označi kot takšne.

Tudi pri tehničnih temah je Grokipedija neprimerno slabša. Članka o Bernoullijevem principu sploh nima, a z nekaj iskanja odkrijemo to poglavje v članku o družini Bernoulli, kjer je slabši. Ne le da vse enačbe sploh niso pravilno stavljene, celo poglavje je zaradi odsotnosti ilustracij in suhoparnih navedb precej manj razumljivo od didaktičnega pristopa na Wikipediji. Podobno je tudi pri ostalih tehničnih in naravoslovnih temah.

Grokipedija predstavi tehnične koncepte manj didaktično od Wikipedije.

Wikipedija ima veliko malenkosti, ki se zdijo samoumevne, a jih opazimo šele, ko jih v Grokipediji ni. Ta ima le reference, nima pa povezav do sorodnih člankov znotraj enciklopedije (See also), nima normativnih kontrol, uporabnih okvirjev, fotografij, skic, shem ali seznamov. Grokipedija so gostobesedni bloki besedila, ki jih je težko brati. Iskanje informacij v njej je bistveno zamudnejše kot pri Wikipediji, ker je vizualno manj pregledna, manj zgoščena in manj enciklopedična. Grok se je morda res naučil angleščine, a ne tudi sloga, ki je značilen za enciklopedije.

Seveda tudi Wikipedija ni brez napak, a v internetni kakofoniji je gotovo ena najsvetlejših točk. Čeprav se njen soustanovitelj Larry Sanger že dve desetletji trudi očrniti Wikipedijo in jo neutrudno kritizira, je Wikipedija precej bolj relevantna od njega. Napake sproti popravlja, predvsem pa nudi transparentnost. Vsaka sprememba, vsak dodatek, vsak vnos ima človeškega avtorja, ki zanj odgovarja (dasiravno njegove identitete javnost ne pozna vedno) in je zabeležen. Sanger Wikipedijo kritizira iz osebnih razlogov, napade pa je okrepil letos, ko je objavil svoj manifest z devetimi tezami, kaj bi morala Wikipedija spremeniti, da bi postala bolj podobna alternativam, ki jih je Sanger ustanovil pozneje in so klavrno propadle.

Neuporabno in škodljivo 

V trenutni obliki je Grokipedija predvsem neuporabna. Težko si je predstavljati, kdo in zakaj bi želel uporabljati enciklopedijo, ki je slabša od Wikipedije. Slabša je po vsebini in slabša je po formatu. Težko je resno jemati enciklopedijo, ki v članku o arktični lisici nima nobene fotografije živali, v članku o Kamčatki nobenega zemljevida in nobenega posnetka narave ter v članku o vodi nobenega faznega diagrama. Po obsegu je Grokipedija preprosto slabša, kar se pozna zlasti pri specializiranih temah.

Enciklopedija v obliki avtomatiziranih izvlečkov umetne inteligence dolgoročno nima pravega smisla. Če verjamemo v naraščajočo zmogljivost in vsemogočnost umetne inteligence, potem enciklopedije ne bodo več potrebne, ker bo umetna inteligenca vedela vse in nam sproti stregla informacije, ki jih potrebujemo. To pravzaprav priča o potrebi po človeški enciklopediji, saj se bo moral Grok od nekod učiti. Veliki jezikovni modeli že zdaj izločajo vsebine, ki jih je pripravila umetna inteligenca, saj so raziskave pokazale, da učenje na lastnih izdelkih vodi do zrušitve in kolapsa modelov.

Cinično lahko dodamo, da je Grokipedija trenutno tako slaba, da ni škodljiva. Ne smemo pozabiti, da je trenutno v različici 0.2. Če bo nekoč bistveno bolj lična in enciklopedičnega dizajna, lahko začne povzročati pravo škodo. Na prefinjen način uokvirja informacije tako, da podpira točno določeno interpretacijo, ne da bi ji mogli očitati netočnosti. A hkrati je ravno toliko zavajajoča, da lahko svojo propagandno vlogo dobro opravlja. Grokipedija je znanilka alternativnega ekosistema resničnosti, ki ga gradi Musk, zato bi bilo primernejše ime v resnici Muskopedija ali Propagandium.

Kaj pravita druga o drugi

Če v spletni iskalnik vtipkamo 'grokipedia', bo prva povezava vodila do omenjene strani, že druga pa na članek o Grokipediji na Wikipediji. Po drugi strani pri iskanju kateregakoli splošnega pojma med prvimi stotimi zadetki ni povezave do enciklopedičnega opisa v Grokipediji. Iskalni algoritmi torej še vedno ugotavljajo, da je Wikipedija neprimerljivo bolj relevantna v najširšem pomenu besede, torej zlasti po številu obiskovalcev.

Pomembno je povedati, kaj enciklopediji menita druga o drugi. Wikipedija v uvodnem delu članka o sebi navaja, da je brezplačna spletna enciklopedija, ki jo ureja skupina prostovoljcev, nato pa predstavi osnovne informacije o svoji zgodovini in trenutne statistike obiska. Uvod zaključi s svojimi prednostmi, med katere uvršča demokratizacijo znanja, široko paleto tem, strukturo upravljanja in kulturo delovanja, ter z nekaj kritike, kjer omeni preslabo pokritost tem, ki zadevajo ženske in globalni jug. Zanesljivost je bila na začetku tisočletja problematična, po letu 2010 pa naj bi bila precej boljša, kar utemeljuje z ocenami v uglednih medijih.

Grokipedija je do Wikipedije precej bolj neusmiljena. Uvodoma jo označi kot sodelovalno, večjezično spletno enciklopedijo s članki, ki jih je mogoče prosto urejati in so po permisivnih licencah dostopni vsakomur. Sledita kratek zgodovinski oris in nekaj statistike o trenutnem obsegu, nato pa daljši odlomek o stalnih kritikah zaradi nezanesljivosti navedb, dovzetnosti za vandalizem in prevare ter ideološke pristranskosti. Wikipedijo opiše kot zmerno levo usmerjeno, pri čemer izpostavi kritike soustanovitelja Larryja Sangerja. Celoten članek je približno trikrat daljši od Wikipedijinega, v njem pa Grokipedija na dolgo in široko opisuje načela delovanja, upravljanje, dinamiko, tehnično infrastrukturo, zanesljivost, resničnost, pristranskost, politični vpliv, škandale in vpliv na družbo. Bralec dobi vtis, da je Wikipedija nezanesljiva in zavajajoča, pri čemer se članek v Grokipediji sklicuje na zelo stare vire (npr. analiza točnosti iz leta 2008 in primerjava z Encyclopaedio Britannico iz leta 2005). Hkrati pa v tem istem članku Grokipedija najprej trdi, da ima Wikipedija več kot sedem milijonov člankov v angleščini, nekaj odstavkov kasneje pa 6,8 milijona. Članek mnogokrat uporabi besedo pristranskost in izpeljanke ter vzpostavlja narativ, da je Wikipedija levo usmerjena.

Članka o Grokipediji v Grokipediji sploh ni, najdemo pa članek o Groku. Ta naj bi bil »zasnovan tako, da nudi najbolj resnične in koristne odgovore, ki so hkrati domiselni in humorni«. Večina članka je nato posvečena zgodovini modela in njegovim tehničnim specifikacijam ter zmogljivostim. V poglavju o težavah so navedeni njegovi spodrsljaji, denimo poveličevanje Adolfa Hitlerja in trditve o genocidu nad belci, ki pa so vsakokrat zmehčani z razlogom, ki da leži zunaj modela (denimo zlonamerni vnosi uporabnikov ali dejanja osamljenega zaposlenega), in z ukrepi, ki bodo ponovitev preprečili. Wikipedija je do Groka precej bolj kritična in že v uvodu izpostavi kontroverzne odzive in trditve o desni politični usmerjenosti Grokovih odgovorov.

Grokipedia ponuja članke o koncu Wikipedije in brisanju člankov.