Projekt digitalnega bona za starejše, ki ga je aktualna vlada podedovala od svoje predhodnice, je znova odprl vprašanje splošne družbene digitalizacije in izzivov približevanja informacijske družbe starejšim občankam ter občanom.
Že pred razveljavitvijo sodbe Roe proti Wade, ki je ženskam v ZDA omogočala pravico do umetne prekinitve nosečnosti, so družabna omrežja preplavili pozivi po izbrisu aplikacij za spremljanje menstrualnega cikla, v skrbi, da podatki, ki jih imajo te aplikacije, ameriških uporabnic ne bi spravili v težave.
Internet in spletne medije, tudi slovenske, so preplavile reklame za nakup licenc za priljubljene operacijske sisteme, pisarniške pakete in drugo programsko opremo po smešno nizkih cenah. Obljubljajo Windows za nekaj evrov, Office za 15 evrov in podobno. Preverili smo, kaj stoji v ozadju in zakaj vsaka znižana cena še ne pomeni nezakonitih kopij.
Če ste med starejšimi uporabniki družabnih omrežij, se zagotovo spomnite prvih velikanov, ki danes že kar nekaj časa ležijo na digitalnem pokopališču inovacij. Od ameriškega Myspacea, brazilskega Beba in ostalih digitalnih prostorov za povezovanje ter sklepanje novih stikov je danes ostal samo še spomin, saj so jih povozili velikani današnje digitalne dobe - Facebook, Youtube, Instagram ...
V nekaj tednih po razglasitvi pandemije marca 2020 so se v večini sveta zaprle šole. Ker je bilo treba šolajočim se zagotoviti pravico do izobraževanja, se je s hitrim odzivom poučevanje v celoti preselilo na splet. Tako se je v prvih šestih mesecih pandemije po podatkih organizacije Human Rights Watch (HRW) močno povečal čas, ki so ga otroci po svetu preživeli v izobraževalnih aplikacijah, in sicer kar za 90 odstotkov.
Večina uporabnikov tehnologij in storitev informacijske družbe se po njih premika prek uporabniških vmesnikov. Gumbi, ikone, miškini kazalci, mesto za dotik s prstom – vmesniki na različne načine predvidevajo naše spletno obnašanje, oblikovalci pa nam poskušajo omogočiti čim prijetnejšo uporabniško izkušnjo.
Z zadnjimi podražitvami električne energije so spet postala aktualna vprašanja, kako zmanjšati porabo energije električnih naprav v naših domovih. Eden izmed nevidnih ponorov električne energije in denarja so naprave v stanju pripravljenosti, ko od njih v resnici nimamo nič, a to vseeno plačujemo. Zneski segajo od zanemarljivih do opaznih.
Pravi youtuber postaneš šele z rednimi objavami in s širjenjem kroga svojih naročnikov – tistih, ki želijo po e-pošti prejeti obvestilo ob vsaki novi objavi. Ste pripravljeni?
Čeprav se zdi na prvi pogled nemogoče, je mogoče avtomobil registrirati, ne da bi sploh zapustili svoj dom. Edini res nujni izhod je tehnični pregled, pa še to le, če imamo starejšega jeklenega konjička. Drugo vprašanje pa je, ali je takšen postopek res najcenejši in najenostavnejši.
Portal zVEM je dragulj med spletnimi storitvami slovenske javne uprave, za katerega je pred epidemijo koronavirusa vedelo premalo ljudi. Dasiravno storitev ni nova, saj eZdravje obstaja že poldrugo desetletje, smo se šele med epidemijo vsi skupaj naučili, kaj vse lahko vidimo in uredimo prek spleta.
S hojo po peščeni plaži ponavadi puščamo svoje odtise v pesku, ki nekaj povedo o nas. Kakšno obutev imamo, kako dobro se je obnesla dieta pred poletno sezono in kam smo namenjeni. Na podoben način z uporabo spletnih tehnologij in storitev puščamo podatkovno sled v digitalnem pesku, ki poleg naše teže in tipa obutve tretjim osebam o nas sporoča še veliko več.
Razvoj področja e-športov, kjer spletni uporabniki po vsem svetu profesionalno igrajo računalniške igre, sodelujejo na turnirjih in se brusijo v posameznih igrah zato, da bi lahko dosegli čim boljši rezultat proti človeškim tekmecev, dobiva vedno večje pospeške.
Medtem ko vse slovenske banke že nekaj let ponujajo spletne storitve, so te predvsem elektronska in s tem cenejša ter prikladnejša različica siceršnjega poslovanja. Pravo revolucijo pa so povzročile neobanke, ki so sklestile provizije in stroške do ničle, hkrati pa so na internet prestavile vse poslovanje, vključno z menjavo kode PIN za kreditno kartico in spremembo limita za dvig gotovine. Kaj sploh še ostane velikim?
V malo bolj oddaljenih časih smo si dokumente pošiljali po pošti ali faksu, jih podpisali in poslali nazaj. V ne tako zelo oddaljeni preteklosti je digitalizacija obstajala z resno napako. Dokumente smo si pošiljali v elektronski obliki samo zato, da jih je nekdo na drugi strani natisnil, podpisal, skeniral in poslal nazaj. Postopek ni le zamuden, temveč bolj malo pridoda k varnosti. To odpravljajo digitalni podpisi, ki niso novost, so pa šele v zadnjem času postali tehnologija širokih množic.
Delo od doma, ki je med pandemijo novega koronavirusa prvič res zaživelo, ima številne prednosti tako za delodajalca kot delojemalca, a hkrati odpira vrsto vprašanj, na katera v prej butičnem načinu službovanja nismo bili pripravljeni. V prvi vrsti je varnost pri delu od doma.
Koronavirus nas je prisilil v delo od doma, še posebej, ko smo bili v karanteni ali izolaciji. Je bilo mogoče poslovati, ne da bi zapustili domovanje? Je bilo to dražje ali ceneje? Je bilo bolj ekološko?
Ko smo prisiljeni biti doma, lahko postorimo marsikaj koristnega in si obenem krajšamo čas, ki ga ne moremo preživeti v službi. Česa se lotiti in kaj raje prepustiti strokovnjakom?
Na glasbi, filmih, televizijskih nadaljevankah, fotografijah in video posnetkih, ki jih hranimo v računalniku, se nabira digitalni prah. Ob vseh pretočnih storitvah preprosto nimamo več časa zanje. Urejenost ponudbe spletnih videotek je preveč mamljiva. Če bi lastno zbirko lahko uredili na enak način in do nje dostopali kjerkoli in s čimerkoli, bi bila povsem druga pesem. Odgovor na naše prošnje sliši na ime Plex.
Kako naročamo hrano in špecerijo prek spleta? Je res dražje kot v restavraciji ali trgovini? Je dostava vselej mogoča kamorkoli v Sloveniji?
Kdaj in kako se podati v spletno trgovino? Kako plačati? Ali potrebujemo kreditno kartico? Kateremu trgovcu zaupati? Koliko časa traja, da nam dostavijo izdelke? Lahko dostavo preusmerimo? Kaj, če dobimo pokvarjen ali slabši izdelek od naročenega? Kako je z uveljavljanjem jamstva?
Brez spletnih učilnic bi bil pouk na daljavo skoraj gotovo obsojen na neuspeh. Kako delujejo in kako se v njih prepletajo različne tehnologije? Katere smo uporabljali v Sloveniji?
Ko smo nekoči drgnil šolske klopi, so se zdele zamisli o pouku na daljavo kot znanstvena fantastika. Da vsaj en dan ne bi bilo treba v šolo in da bi vsaj en dan starši lahko delali od doma, je bilo nemogoče.
Orodja za skupinsko sodelovanje, pogosto dopolnjena s tistimi za video konference, so postala v teh časih nepogrešljiv pripomoček za delo na daljavo. V zadnjih nekaj letih smo tu doživeli zelo veliko razvoja, tako z vidika funkcionalnosti kot predvsem števila uporabnikov. Lahko že trdimo, da smo presegli kritično mejo, kjer je za učinkovito poslovanje in tudi učenje ter sodelovanje v sodobnem svetu treba biti opremljen za digitalno podprto skupinsko delo.
Spletne pisarne so eden ključnih elementov za učinkovito delo in učenje na daljavo. Kljub številnim drugim, sodobnejšim orodjem so pisarniški programi še vedno temelj sodobnega pisarniškega dela. Čeprav se zdi, da že vrsto let vemo vse o njih, se ta orodja še naprej hitro razvijajo in ponujajo novo optimizacijo dela. A vedeti moramo, kako to uporabiti.
Sestankovanje prek video konferenc je postalo del našega vsakdana ne glede na to, ali smo v pisarni, doma ali na poti. Zdaj ko smo se do neke mere privadili na tak način dela, sledi iskanje najboljših načinov uporabe, da bi bilo tovrstno delo učinkovito in čim manj stresno. Proizvajalci pa še naprej zelo hitro dodajajo nove zmožnost in tekmujejo za naklonjenost končnih uporabnikov ter podjetij.
Delo od doma je razkrilo nove potrebe po oddaljenem dostopu do aplikacij, dokumentov in drugih sredstev, ki so prvenstveno na voljo v ustrezno varovanem okolju, denimo znotraj varovanega omrežja podjetja, šole ali druge ustanove.
Naročniške storitve, ki za prgišče evrov mesečno ponujajo legalen dostop do filmov, nadaljevank, glasbe, knjig, iger in še česa, so bile v zadnjih letih zaslužne za upad piratstva. Iz leta v leto smo brali poročila ter občudovali grafe, ki so vsakič vsebovali manj nakradene robe. Zdelo se je, da so digitalni Črnobradci obsojeni na propad. A glej ga zlomka, najnovejša analiza kaže ravno nasprotno, piratstvo se je v preteklem letu celo povečalo.
Če v Google iskalnik slik (Google Images) vpišete frazo »monkey with a calculator« (opica s kalkulatorjem, op. p.) vas bo na prvi strani zadetkov med slikami opic s kalkulatorji presenetila slika temnopolte deklice, ki v rokah drži kalkulator. Nihče ne ve, kako se je znašla med rezultati iskanja.
Malokatere volitve v slovenski zgodovini so požele toliko zanimanja prebivalstva in medijev kakor letošnje, zaradi česar so ljudje množično spremljali tudi volilno aritmetiko. Deleži glasov, ki so jih prejele posamezne stranke, se namreč po zapletenih algoritmih preračunajo najprej v število mandatov, nato pa še v konkretna imena. Ker so zaradi računalniškega hrošča v neuradnih izidih šest mandatov podelili napačnim kandidatov (iz pravih strank), bomo podrobno analizirali, kako poteka postopek, kaj bi skoraj šlo narobe in ali bi zmogli brez računalnikov.
Sonia Livingstone, profesorica na londonski univerzi London School of Economics and Political Science, ki se zadnja leta ukvarja predvsem z otrokovimi pravicami v digitalni dobi, izpostavlja, da je razmišljanje o uporabi zaslonov, ki je osredotočeno zgolj na čas, zastarelo, saj izhaja iz časov, ko so bili zasloni namenjeni le zabavi.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
