Igrajmo se
Igralni konzoli Playstation in Xbox praznujeta kar dva okrogla jubileja; mineva 10 let od krstne plovbe igralne konzole Playstation 4 in pa tretja obletnica izdaje Playstation 5 ter konzol Xbox Series. Kot se za priložnost spodobi, smo v uredništvu vrgli oko na pretekla tri leta pri Sonyju in Microsoftu, za nameček pa v pregled dodali še rdečo Nintendovo ekipo.
Prvi dve leti najnovejše generacije konzol sta bili zelo razburkani. Težava z dobavo zaradi pomanjkanja surovin in proizvodnih kapacitet sta podaljšali življenjsko dobo pretekle, četrte generacije in napihnili cene starejšim izdajam Sonyjeve igralne postaje. Tudi pri Microsoftu so se srečevali s podobnimi težavami, vendar pa v zeleni ekipi vse adute polagajo v naročniško knjižnico Game Pass. Povsem svojo pomorsko pot ubira japonski gigant Nintendo, za katerega se zdi, da skoraj ne more zgrešiti: med danes najbolje prodajanimi igrami so še vedno zimzelene Nintendove klasike stare tudi do 10 let (na primer Mario Kart 8).
V modrem kotu …
V letu 2023 so se težave z dobavljanjem opreme za Sony vendarle končale. Kako zelo problematična je bila dobava surovin, priča dejstvo, da je Sony ob koncu leta 2023 (pri nas pa bo na voljo šele v naslednjem letu) splovil že tretjo inačico konzole, ki jo bomo poleg občutno manjše teže prepoznali tudi po drugačnem videzu. Kupcu se po novem ob nakupu ne bo treba več odločiti, ali želi optični pogon ali ne; dalo se ga bo dokupiti in priključiti naknadno. Konzola bo manjša, lažja, imela bo več shrambe in drugačen, bolj vitek videz. A želja po dodatnem zaslužku še kako bode v oči; vse barvne stranske plošče, ki ste si jih morda nakupili za osnovno inačico, žal niso prenosljive na tako imenovani slim model. Po internetnih kuloarjih se širijo govorice, da bo naslednje leto prišel tudi »Pro« model, a uradne najave še ni.
Začetnemu naboru periferije v obliki kamere, polnilnika igralnih ploščkov, daljinca in slušalk Pulse 3D, se je po dobrem letu pridružil tudi namenski »profesionalni« igralni plošček DualSense Edge. Osnovni videz je ostal praktično enak osnovnemu DualSense ploščku, največja prednost pa so zamenljivi moduli igralnih paličic. To je vsekakor razveselilo igralce, ki so Sony (pa tudi druge proizvajalce) opozarjali na težavo tako imenovanega »drsenja« (pojav, ko igralec ne pritiska ničesar, igralni plošček pa vseeno sporoča, da je nekaj pritisnjeno, in zato moti igranje).
V letošnjem letu je luč sveta ugledal Playstation VR2, ki so ga kritiki toplo sprejeli kot zelo dostojno nadaljevanje prve različice očal za navidezno resničnost. Začetno navdušenje pa se je nekoliko poleglo, saj nabor iger igralcev ni preveč prepričal. V bodoče je sicer napovedanih prek 100 novih iger, a v tem trenutku lahko dobrih naštejemo le na prste obeh rok. Odločitev, da PS VR2 ne bo podpiral iger pretekle generacije očal navidezne resničnosti, se v tem trenutku dodobra maščuje s slabo prodajo.
Za konec leta 2023 je Sony napovedal in že oziroma bo izdal še nekaj novosti. Playstation Portal je prenosljiva ročna naprava za oddaljeno igranje iger brez televizorja ali monitorja, ki za svoje delovanje potrebuje tudi osnovno konzolo PS5. Prvi odzivi so sicer dobri, naprava je ponekod povsem razprodana, a poznavalci trdijo, da bo z nekaj nadgradnjami programske opreme in dodatno podporo za samostojno pretočno igranje s Sonyjevih strežnikov zaživela povsem novo življenje. Trenutno brez osnovne konzole pač ne gre in oddaljeno igranje lahko brez dodatne opreme preizkusite tudi s svojim mobilnim telefonom. Portalu bodo sledile tudi nadgrajene Pulse brezžične slušalke. Pulse Explore bodo slušalke v obliki ušesnih čepkov, Pulse Elite pa bodo naglavne slušalke, ki bodo nekoliko nadgradile osnovni model Pulse 3D. In še majhen opomnik, za boljšo kakovost zvoka se bodo s Playstation izdelki povezovale po brezžični Link tehnologiji, bluetooth protokol pa bo ostal prost za preostale naprave. Vse troje je čez lužo že na voljo oziroma kmalu, pri nas pa v letu 2024.
Pomembne prenove je bila deležna storitev Playstation Plus, ki je v že obstoječo osnovo pridružila še pretočno/naročniško storitev PS Now in vse skupaj zapakirala v tri različne naročniške pakete, PS Plus Essential, Extra in Premium. Spremembe v storitvi so očiten poskus mešanja štren Microsoftu in konkurenčni storitvi Game Pass, a v zadnjem času je zaznati vse več nezadovoljstva uporabnikov. Najprej zaradi nepričakovane podražitve storitve (cene se gibljejo med 9 in 17 evri mesečno), zdaj pa vse bolj tudi zaradi manj konkurenčnega nabora iger v storitvi. Seveda se o okusih ne razpravlja, a ne moremo mimo dejstva, da Microsoft ponuja v svoji storitvi povsem nove igre lastnih in tujih razvijalcev, ponudba novih Playstation naslovov pa je po začetnem sunku kar zastala. Z uvedbo dolgo pričakovanega pretakanja iger v Premium naročnino se je vsaj uravnoteženost s PS Plus nekako izravnala, a še vedno mnogi trdijo, da je najbolj smiseln srednji naročniški paket Extra. V Essential različici naročniki prejmejo tri brezplačne igre (po Sonyjevem izboru) mesečno in dostop do večigralstva. V Extra izstopa nabor iger za PS4 in PS5, ki se vsak mesec dopolnjuje (in vse iz Essential naročnine), v Premium pa sta dodatna še pretakanje najnovejših iger in dostop do starejših iger PS3.
Kakorkoli obrnemo, igre so tiste, ki prinašajo največ zaslužka, veljave in prodajajo tudi strojno opremo. Sonyju na tem področju nikoli ni šlo slabo, a letos je zaznati pomanjkanje velikih naslovov (iz domačih hlevov je najbolj viden Spiderman 2, ki je ravnokar izšel) in opazen strah pred prihodnostjo. Jim Ryan, vodja Playstation znamke, se bo upokojil naslednje leto in odpuščeni so bili nekateri vidni vodilni zaposleni predvsem na področju produkcije iger. Podjetje je prevzelo znano razvijalsko podjetje Bungie, ki ima veliko znanja predvsem z izdelavo večigralskih iger, in jim dalo tako rekoč bianko menico za razvoj novih večigralskih iger posebej za Playstation znamko, hkrati pa v njihove roke porinili usodo tudi nekaterih drugih naslovov Playstation studiev. In kaj je razlog za paniko? Microsoftov prevzem podjetja Activision Blizzard.
Zelena »pošast«
Oktobra se je Microsoftova enoletna saga s prevzemom podjetja Activision Blizzard končno zaključila. Sprva je sicer kazalo na hiter razplet prevzema, a se je zapletlo predvsem na britanskem in ameriškem tržišču, kjer so državni regulatorji posel začasno blokirali. Glavni krivec za zaplet je bil največji konkurent Sony, ki je, ironično, Microsoft obtožil, da bo igre podjetja Activision Blizzard zaklenil v svoj igričarski ekosistem (kar je Sonyjeva ustaljena praksa). Regulatorji so trditve želeli preveriti tudi sami in začel se je boj, ki je odstrl marsikatero zakulisno igro velikih igralcev na področju iger. Microsoft je iz boja izšel kot zmagovalec (pošteno obtolčen in opraskan), Sony pa je razkril vse svoje karte in vse svoje bodoče skrbi. Igra Call od Duty, ki je bila pretekla leta izvrsten pospeševalec prodaje Playstation igralnih konzol ter enormen vir zaslužka, bo naslednje desetletje sicer še dostopna Sonyju, a prihodnost po tem je negotova.
Microsoftu je na področju iger letos uspelo izdati nekaj večjih naslovov (Starfield, Forza Motorsport …), a igre niso prejele najvišjih ocen. Za prihodnje leto imajo še nekaj želez v ognju, a videti je, da je v vsakem trenutku v ospredju storitev Game Pass. Pred kratkim so storitev preimenovali, saj se je Gold naročnina preimenovala v Game Pass Core (vključuje večigralstvo in nekaj naslovov iger, ki jih lahko naročniki poljubno igrajo), nespremenjene pa ostajajo Game Pass za PC, konzolo in Game Pass Ultimate. Različica za PC je končno našla pot tudi v našo podalpsko deželo, ah, in seveda, pot se je našla tudi za podražitev naročnine, ki je od 7 do 17 evrov mesečno. V Sloveniji sicer tako konzola kot Game Pass naročnina za konzolo nista uradno podprti, a v dobi prostega trga in kreditnih kartic ter nekaj kreativnosti z VPN lahko uporabljamo prav vse storitve povsem nemoteno. In kaj je največja draž Game Pass storitve? Vsak trenutek je na voljo nekaj sto iger iz Microsoftovih in drugih studiev, ki so po večini dostopne tudi prek pretočne storitve, tako za PC kot za Xbox konzolo, pretakati pa jih je mogoče praktično na katerikoli pametni napravi. Igre variirajo tako po žanrih kot kompleksnosti igranja in najdejo se seveda tudi naslovi, ki so pravkar izšli. V resnici zelo pestra in konkurenčna ponudba za tistega, ki bi rad vsakega nekaj.
Pretočno igranje
Naročnini na Playstation Plus Premium in Game Pass Ultimate uporabniku ponudita tudi izkušnji pretočnega igranja, ki pa se med sabo precej razlikujeta.
XCloud, kot se imenuje pretočno igranje po Microsoftovo, je v osnovi zasnovano za igranje na katerikoli napravi od telefona do konzole ali računalnika. Ločljivost prikazane slike je tako nekaj nižja kot pri Playstationu, odzivni čas pa se nam je zdel po igralski izkušnji nekaj boljši. Uradno Microsoft svojo storitev še vedno drži v preizkusni beta različici in to se še kako pozna. Glavna hiba pretočnega igranja pri zeleni ekipi so čakalne vrste; Microsoft je postal žrtev lastnega uspeha, saj je uporabnikov storitve očitno zelo veliko. Le redkokdaj se nam je zgodilo, da na igranje nismo čakali vsaj pet minut, ob močno zasedenih strežnikih pa zlahka 15 minut in več. Ob močni zasedenosti strežnikov so se povečale tudi napake pri izrisu slike, medtem ko je odzivni čas ostal na visoki ravni.
Playstationova pretočna storitev trenutno teče le prek konzole in v nekaterih tujih državah tudi prek računalnika. Medtem ko čakanja na proste kapacitete ni bilo in so se igre naložile hitro, pa je bila uporabniška izkušnja pri nekaterih igrah precej slabša kot pri drugih. Tako nam je uspelo igrati nekatere igre iz Playstationovih domačih studiev povsem nemoteno, medtem ko so imele nekatere druge (opazno je bilo predvsem pri Ubisoftovih naslovih, ki smo jih lahko primerjali tudi pri konkurenčni storitvi) opazno slabši odzivni čas in je to povsem ubilo igralsko izkušnjo.
Na področju strojne opreme Microsoft ni bil najbolj dejaven. Ob izidu osnovnih konzol Series X in Series S pred tremi leti so izdali še žične in brezžične slušalke ter omogočili možnost naročanja povsem po svoje oblikovanega igralnega ploščka (žal dostopno samo v tujini) in to je to. Letos so sicer na željo uporabnikov izdali črni Series S z enim TB shrambe (osnovni je je imel le 512 GB), napovedi za nove različice konzol pa za zdaj ni. Prav tako se je odločitev za posebne pomnilniške module, ki lahko povečajo osnovno shrambo na 2 ali 3 TB, izkazala za neekonomično rešitev; četudi te module poleg podjetja Seagate ponuja od letos še WD, se cena ni spustila toliko, kot so se NVME SSD, ki jih uporablja Playstation 5.
Rdeči Mario
Najnovejše tehnologije pa niti najmanj ne zaustavljajo Nintenda pri podiranju vseh prodajnih rekordov. Od vseh treh omenjenih podjetij imajo prav oni najstarejšo strojno opremo v obliki ročne napravice Switch, katere zasnova je stara prek sedem let (različica v obliki zaslona OLED in z nekaj več pomnilnika je na voljo dve leti) in stane krepko več kot Xbox Series S. Šušlja se sicer o novi generaciji, a v času pisanja članka uradne najave še ni. Tudi za letošnje božično-novoletne nakupe so izdali cel kup tematskih Switch naprav, ki si jih želijo prodati skupaj z novejšimi igrami (nova Zelda, Mario Wonder) in tudi s starimi naslovi (Mario Kart 8, ki je bil prvič izdan že pred 10 leti). In prodaja ponovno cveti.
Priznati pa je treba, kakovost iger, ki jih je založnik Nintendo izdal za svojo napravo, je bila letos na visoki ravni in prodaja iger za Switch kaže, da so pri Nintendu mojstri svojega posla. Cveti tudi trg z rabljenimi igrami, kjer se te še vedno prodajajo po visokih cenah za naslove iz Nintendove zbirke. Pravzaprav ni videti, da bi se Switch kot naprava izpel, čeprav se mu strojna podhranjenost še kako pozna. In namigovanja na novo generacijo Nintendove naprave kažejo, da bo šlo za nadgradnjo obstoječe naprave in ne povsem novo napravo, kot je bilo to v preteklosti (poglejmo samo GameCube ali Wii). Ali to pomeni, da bomo lahko obstoječe igre igrali na novi napravi? Da, a hudič je, kot pravijo, vedno v podrobnostih.
Nintendo ni imun na naročniške storitve in njihova se imenuje Online. Poleg možnosti igranja večigralnih iger nudi dodatno še igranje nekaterih iger iz NES, SNES, in Game Boya, nadgradnja Expansion Pack pa ponuja igranje nekaterih Nintendo 64, Game Boy Advance in Sega Genesis iger ter nekatere dodatne plačljive DLC-vsebine za igre Mario Kart 8 Deluxe, Animal Crossing: New Horizons in Splatoon 2. Za osnovno naročnino Online je treba odšteti vsaj 4 evre mesečno.
Kaj je torej zame?
S prazniki pred vrati in z dolgimi nočmi pred nami se zanimanje za igranje iger poveča. Med zgoraj omenjenimi napravami boste vsekakor lahko našli kaj za svoje najbližje, bodisi za otroke bodisi za otroka v vas. Kaj izbrati pa je pravzaprav odvisno od tega, kakšne igre si želite igrati in koliko časa imate na razpolago. Če bi radi zgolj na hitro zapravili kake pol ure časa in vas prepriča mobilnost, potem sezite po Nintendu. Če vas zanima kaj bolj kompleksnega, morda z navidezno resničnostjo, potem je rešitev investicija v Playstation ekosistem. Xbox pa je rešitev za tiste, ki si želite preigrati veliko najnovejših iger in ne želite zapraviti veliko denarja zanje. Karkoli boste že izbrali, pa vedite naslednje: ko investirate v eno znamko, iger ne morete prestaviti na strojno opremo druge znamke. Zvestoba se, vsaj na igričarskem področju, (iz)plača.