Piratiziranje avtorsko zaščitenih vsebin je še vedno prisotno, vendar so v večini zahodnih držav ukrepi dosegli svoj namen. Kaznovanje uporabnikov, ki prenesejo preveč nelegalnih datotek, ter dosegljivost legalnih storitev pretočnega videa, kjer veliko uporabnikov najde želeno, sta ta pojav občutno omejila.
GDPR oziroma splošna uredba o varstvu osebnih podatkov je bila lani tema »par excellence«. Še huje, konec maja, ko je začela veljati, smo imeli občutek, kot da nam politiki pripirajo internet. Nadaljevanje zgodbe je bilo precej manj razburljivo, dobro leto kasneje pa je morda pravi trenutek, da pogledamo, kakšne so posledice. Dobre in slabe.
Vsi novi modeli dražjih pametnih telefonov že nekaj časa podpirajo brezžično polnjenje. To še ne pomeni, da lahko telefon za polnjenje naključno zalučamo v sobo, lahko pa ga odložimo na podstavek brez vtikanja kablov. Tehnologija je standardizirana in presenetljivo zrela, hitrosti pa povsem spodobne.
Mesta, kjer pametna tehnologija, različni senzorji in merilniki, umetna inteligenca ter algoritmi skrbijo za uglašeno delovanje, smo doslej poznali iz futurističnih filmov. Toda v resnici prihodnost že trka na vrata. Tehnologijo za pametna mesta so že razvili, prve praktične demonstracije pa imamo tudi že v Sloveniji. Telekom Slovenije in A1 sta nekaj mest po Sloveniji opremila s pametnimi tehnologijami, v načrtu pa so širitve še drugam.
Odprtokodni usmerjevalnik s požarnim zidom lahko omogoča kakovostno in poceni zaščito domačih računalnikov pred nevarnostmi z interneta. Kako izbrati strojno osnovo? Katero programsko opremo namestiti in kako jo prilagoditi svojim željam, dopolniti ali popraviti? Lahko usmerjevalnik tudi omrežna podatkovna shramba ali predvajalnik filmov?
Domači računalniki s stalno internetno povezavo so običajno lahke tarče hekerjev. Kako zaščitimo njihovo vgrajeno programsko opremo, operacijski sistem in aplikacije? Na kaj moramo paziti pri nastavitvah kabelskega modema in delu z računalnikom?
Dostop in način konzumacije večpredstavnih vsebin sta se v zadnjih letih močno spremenila. V današnjih časih prevladujejo pretočne storitve in vsebine na družabnih omrežjih, telefoni pa so po priljubljenosti prehiteli televizorje. Ali je v takem okolju sploh še kaj prostora za klasične programske rešitve za hišni kino oziroma večpredstavni center, kot sta Kodi in Plex? Kateri od njiju pa je boljši?
Uporabniki pametnih telefonov brez logotipa ugriznjenega jabolka že od nekdaj nejeverno poslušamo lastnike Applovih naprav in se čudimo mukam, ki jih trpijo med nalaganjem glasbe na ljubega pametnjakoviča. Vzrok za njihove težave je zgolj eden, sliši pa na ime iTunes. V Cupertinu so zloglasni program v zadnjih letih sicer izboljšali, a preprostost še vedno ni beseda, ki bi jo Applov skupek kode poznal.
Danes je vse digitalno. Minili so časi otipljivih dobrin, domačih zbirk plošč, knjižnic v dnevni sobi, ljubiteljskih videotek ter zaprašenih igričarskih brlogov s preigrano plastiko. Medtem ko smo nadpovprečni ljubitelji glasbe, knjig, filmov in iger veseli, da imamo končno urejene in širne prostore, so prijatelji žalostni, ker niso deležni dobrot, ki jih ponujajo naše digitalne zbirke. Da bi jim ustregli, se naučimo, kako se ničle in enice najrazličnejših porekel lahko posojajo.
Žice se počasi poslavljajo od naših domov. Trditev velja predvsem za žice, po katerih potujejo računalniški biti. Do interneta večina omreženih naprav danes dostopa brezžično. Temu primerna mora biti oprema, ki skrbi za nemoten promet po zraku. Vedno pogosteje prihaja do najrazličnejših težav, ki se kažejo v počasnosti, prekinitvah ali celo kapitulaciji brezžične dostopne točke.
