S tem, ko čedalje več časa preživljamo na spletu in družabnih omrežjih, se spreminja delovanje naših možganov. Čeravno ne gre za nujno slabšanje človeške kognicije, pa ima pretiravanje visoko ceno. Kako torej družabna omrežja delujejo na nas in katerim pastem se velja pri njihovi rabi ogniti?
Milenijec išče informacije na Googlu, generacija Z se najprej loti družbenih medijev in kot iskalnik uporablja Youtube.
Ko brskamo po Facebooku, Twitterju in Youtubu ter se jezimo nad poplavo rasističnih in šovinističnih komentarjev, neprimernimi videi ali objavami o ploščati Zemlji, se najverjetneje ne zavedamo, kakšnih grozot sploh ne vidimo, ker za to poskrbi vojska tisočih moderatorjev po svetu. A ne brez posledic.
Internet je postal največji medij za oglaševanje. Reki denarja, ki se zliva vanj, sledijo ljudje z različnimi vzgibi, interesi in moralnimi standardi. Del te reke želijo v svoje ponore preusmeriti upravljavci spletnih strani, ki se pretvarjajo, da so novičarski portali. Z nakupom prometa in objavljanjem recikliranih nekajvrstičnic vsaj za kratek čas pretentajo oglaševalske velikane. Škoda se meri v milijardah.
Oblak je vseprisoten. V življenju slehernika se je verjetno bolj resno začel pojavljati pred vsaj 16 leti. Na začetku leta 2004 sta namreč zaživela tako Facebook kot tudi Googlov Gmail. Od samega začetka sta to storitvi, ki gostujeta »nekje drugje«. Z drugimi besedami, če nimamo interneta, ju ne moremo uporabljati. Po novem bodo take tudi igre, pravijo.
O tehnologiji 5G smo v zadnjih mesecih povedali skoraj vse. Kaj nudi, kdaj pride, kako deluje, kakšna je regulativa, kdo se je boji in kaj se obeta v prihodnosti. Ostalo je le še eno vprašanje: kako je 5G v zadnjih dveh letih postal gojišče teorij zarote? Odgovor se skriva v strahovih, ki segajo daleč v preteklost, v zadnjem času pa so jih obudili različni akterji z različnimi interesi.
Mednarodna komisija za varstvo pred neionizirajočimi sevanji (ICNIRP) je po sedmih letih dela izdala težko pričakovane smernice za najvišje dovoljene meje izpostavljenosti neionizirajočim elektromagnetnim sevanjem. Zadnja celovita različica je bila stara že 22 let, vmes pa se je raziskalo, razvilo in zgodilo precej. Ker na njih temeljijo zakonske omejitve v večini držav, ki vplivajo tudi na prihod 5G, smo jih stežka pričakovali. Po pričakovanjih hudih pretresov ni, saj so v veliki meri ostale enake.
Kako so se delodajalci, šole, spletne trgovine, televizijski programi in kulturne ustanove prilagodili novim razmeram v času epidemije koronavirusa? Kako poteka spletno izobraževanje? Kako so prilagojeni TV-sheme in programi? Kako do zastonjskih razvedrilnih vsebin? Kako zagotoviti varno delo na daljavo?
Informacij o koronavirusu res ne primanjkuje. Morda jih imamo celo preveč, saj se na spletu pojavlja kopica za lase privlečenih teorij zarote. Zaradi skokovitega razvoja informacijske tehnologije in medicine smo kot človeštvo v najboljšem položaju doslej, da se soočimo s pandemijo. A še vedno smo le ljudje.
Še nedavno je bila ideja umetne inteligence, ki bi na delovnem mestu upravljala ljudi, predmet distopičnih znanstvenofantastičnih novel. A že dandanes v mnogih podjetjih, bankah in celo javnih ustanovah algoritmi upravljajo mnoge vidike njihovega delovanja. Z razvojem tehnologije bodo pristojnosti takšnih šefov postale le še večje.