Pri Monitorju smo zelo hitro zagrabili »neverjetne« količine megabajtov, ki jih je bila sposobna shraniti nova tehnologija 90. let prejšnjega stoletja. 640 MB se je takrat zdelo nemogoče zapolniti, hkrati pa so bili CD-ROM (in kasneje DVD-ROM z zmogljivostjo 4,7 in celo 8,5 GB!) dovolj poceni za proizvodnjo, da jih je bilo mogoče priložiti k »papirnemu« izdelku.
Leta 1999 smo pri Monitorju zelo resno zaobjeli telekomunikacije – nastala je priloga TeleMonitor.
Nikolaj Pečenko je v uvodniku prve številke Interneta, ki je izhajal kot priloga revije PC & mediji, zapisal: »Današnje spletne strani se bodo našim potomcem zdele kot rokopisni pergamenti, ki jih občudujemo v muzejih ...«
Leto 1992. Nekaj študentov drugega letnika računalništva in informatike na takratni Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo se je dogovorilo: »Izdajali bomo računalniško revijo!« Marca je izšla prva številka, naklada je bila 1.500 izvodov.
Monitor je ob nastanku meril na vse oblike in uporabnike računalniških izdelkov, toda na začetku so bili izdelki za osebno rabo dostopnejši in zanimivejši od tistih za poslovno. V prvih letih smo zato pisali pretežno o izdelkih, ki bi jim danes lahko rekli »potrošniški« (consumer).
Sredi 90. let prejšnjega stoletja je postalo jasno, da osebnih računalnikov ne bomo več uporabljali samo za klasična računalniška opravila, temveč bomo z njimi poslušali glasbo, gledali filme in televizijske oddaje, spremljali javna občila in počeli še marsikaj zanimivega. V uredništvu Monitorja so se zaradi tega odločili, da je snovi dovolj za dve reviji – resnejši del računalništva bo pokrival Monitor, zabavnejšega pa nova revija PC&mediji.
Pisalo se je 90. leto prejšnjega stoletja in z bratom Boštjanom sva se skozi strupeno mrzlo januarsko jutro prebijala proti Črni vdovi. Šele ko naju je 'objel' topel zrak lobija Delove stolpnice, prežet z vonjem cigaret in jutranje kave z rahlo alkoholno noto, sva se toliko segrela, da sva lahko izustila: »Opraviva to!« Pozdravila sva receptorja v 'akvariju' in se napotila proti štirim dvigalom, ki so imela neudobno močan pospešek. Tam so se gnetli novinarji, uredniki, stavci … in čakali, da kabina potegne vsakega v svoj svet.
Nova verzija DOS-a je v prodaji že od junija. Vendar velik odziv distributerjem povzroča precejšnje težave. Tudi vojna v Sloveniji je naredila svoje, zato morajo kupci malo dlje čakati na svoj operacijski sistem. Redna dobava naj bi stekla oktobra. Sicer pa se novi DOS kar precej razlikuje od starega. Ena glavnih novosti je vgrajena podpora za nabore znakov srednje in vzhodno evropskih držav (ČSFR, Madžarska, Yugoslavija, Poljska), t.i. Code Page 852, ki je industrijski standard za srednjeevropske znake. MS-Dos 5.0 Upgrade je namenjen predvsem uporabnikom, ki do sedaj niso uporabljali legalne verzije. Še naprej pa ga bodo distribuirali proizvajalci strojne opreme.
»Ljudje so bili dobesedno lačni računalnikov«
»Srečko moraš kupiti, sicer ne moreš upati na uspeh«
Leta 1991 se je z Monitorjem vse začelo, toda Pasadena, založniška hiša, ki se je oblikovala z njim, je začetni (danes bi rekli kar »startupovski«) zagon oblikovala v kar nekaj inovativnih projektih. Ekipa, od direktorja Andreja Klemenca in urednika Sama Kuščerja do oblikovalcev, tržnikov in seveda avtorjev, je ugotovila, da je mladostne moči smiselno izrabiti na več področjih.
»Primera popolnega poloma ob uvedbi IT-rešitev v Sloveniji sploh ni bilo«
»Težko je prodati članke, četudi so ti zelo dobri«
Onlyfans je nekakšen necenzurirani Instagram. V zameno za naročnine in napitnine ustvarjalci vsebin svojim sledilcem ponujajo različne videe in fotografije, s katerimi se trudijo streči njihovim – večinoma spolnim – fantazijam. A če je ta servis do nedavnega bil nekakšen Patreon za nagce in nagice, je stran med karanteno naravnost eksplodirala.
Avstralka Noelle v TEDx Talku pove, da je bila stara 18 let, ko je naložila svojo fotografijo v Google, da bi videla, kje vse se nahaja, in šokirana ugotovila, da tudi na številnih pornografskih straneh. Povsem vsakdanje fotografije so namreč vzeli z njenih profilov na družabnih omrežjih in jih računalniško obdelali, tako da so jih lahko objavili na pornografskih straneh.
Ko je Amazon začel širiti svojo spletno ponudbo, so poleg davčne strategije, zaradi katere ob rekordnih prihodkih podjetje plačuje izredno nizke davke, zastavili tudi učinkovito organizacijo spletne ponudbe.
Mnogi računalniki, ki so se vpisali v zgodovino, so končali klavrno. Del jih je bil recikliran, del pozabljen, del uničen. Vendar pa se nekateri trudijo poiskati te pomembne prežitke in jih ponovno predstaviti javnosti.
Ryan Kaji je že tretje leto najbolje plačan youtuber, v 2020 je po poročanju časopisa The Guardian zaslužil skoraj 25 milijonov evrov, s svojo blagovno znamko igrač in oblačil pa še dodatnih 167 milijonov, seveda pa je znatne vsote dobil tudi za svoje TV-oddaje.
Wikipedija je v januarju praznovala svojo dvajsetletnico obstoja. Kljub mnogim težavam v zvezi s točnostjo navedb, s pristranskostjo in poudarjeno moškim zornim kotom je v teh dveh desetletjih postala standardno odlagališče vsega človeškega znanja. Kar sumljivo spominja na neko drugo znamenito publikacijo ...
Če smo se navadili na kitajske telefone in računalnike, se zna zgoditi, da se bomo tudi na kitajske avtomobile. Prve lastovke so namreč že tu.
V Sloveniji, verjeli ali ne, izdelujejo kar dva električna avtomobila. Sicer oba prihajata iz iste tovarne in sta na prvi pogled skorajda enaka, razlika se skriva predvsem pod potniško kabino.
Javne polnilne postaje, kjer lahko lastniki električnih vozil polnijo zastonj, postajajo bolj kot ne le še spomin na oddaljene, pionirske čase.
Januarja se je skupnost z Reddita zoperstavila elitam z Wall Streeta in vsaj za nekaj časa zmagovala. »Hedge« skladi so beležili milijardne izgube, mali vlagatelji z Reddita pa so – vsaj na papirju – obogateli. Epilog zgodbe je bil pričakovano antiklimaktičen, a vsaj za kratek čas se je zdelo, da prek interneta združeni posamezniki lahko premagajo največje finančne gigante.
V zadnjih petih letih smo se dokončno zavedeli, da internet, kot ga vidimo, ni enak internetu, kot ga vidijo ostali. Informacijski mehurčki oziroma odmevne komore se pojavljajo zlasti na družbenih omrežjih in so nevarne, ker zamegljujejo pestrost resničnosti. Še nevarnejše pa postanejo, kadar nas algoritmi odpeljejo na stranpoti neresnic, zavajanj in laži.
Letos mineva trideset let, kar je priklop na internet leta 1991 svetovno gledano postal dostopen širši javnosti, doma pa se je kot prvi v državi nanj priključil tudi inštitut Jožef Štefan. Velja se torej ozreti prek rame in pogledati, kaj smo od svetovnega spleta pričakovali, kako smo do njega prišli, kje smo in kam gremo. Kajti, kot pri vsaki revoluciji, svet po je prihodu interneta na domače zaslone videti bistveno drugače kot poprej.
Iz filmov poznamo prizore v kontroli zračnega prostora, kjer so na okroglem črnem polju majhne zelene pike s številkami, ki prikazujejo letala v okolici. Moderna kontrola letenja ima nekoliko modernejši prikaz, a do podobnega lahko pridemo tudi v dnevni sobi. Spletna stran in mobilna aplikacija Flightradar24 za pregled letal na nebu je v desetletju iz prostočasnega projekta zrasla v milijonsko podjetje, na storitve katerega se sklicujejo tudi največji mediji, uporabljajo pa jih celo letalske družbe. In še zdaleč ni edina.
V svetu bank hitrost ni korelirana z razdaljo. Nakazila iz litovskih menjalnic za kriptovalute na nemški račun pri N26 prispejo v nekaj sekundah, takoj za tem pa jih je s kartico mogoče dvigniti na kateremkoli bankomatu v evroobmočju. Brez provizije. Nakazilo med dvema različnima bankama na sosednjih ulicah v Ljubljani ali pa iz Maribora na Dunaj pa še vedno potuje nekaj ur. Med delovniki. A to se bo kmalu spremenilo, saj tudi v Slovenijo prihaja shema takojšnjih čezmejnih plačil. Prve banke so formalno pristopile decembra.
V letu 2020 smo tudi komitenti slovenskih bank dobili sistem za enostavno in hipno nakazovanje denarja drugim fizičnim osebam, kar so Skandinavci imeli že leta. Od marca 2020 deluje sistem, h kateremu so do danes pristopile vse slovenske banke in hranilnice, kjer za nakazilo denarja drugi fizični osebi potrebujete le njeno telefonsko številko, pametni telefon in aplikacijo Flik Pay. Odpadli so sklici, številke transakcijskih računov, naslovi, provizije in čakanje.
Pandemija je nedvomno pospešila razvoj in uporabo umetne inteligence ter spremenila tudi naš odnos do te tehnologije. Pred leti bi marsikje z zadržanostjo sprejeli robote na javnih prostorih, a danes jih najdemo celo v vrtcu v Španiji, kjer otrokom merijo temperaturo, v restavraciji v Južni Koreji, kjer strežejo hrano in pijačo, po indijskih bolnišnicah, kjer se sprehajajo z zaslonom v trebuhu, da omogočijo bolnikom komunikacijo s svojci, v Frankfurtu pa v nakupovalnem središču razlagajo preventivne ukrepe v boju s covidom 19.
Seksualna revolucija je spolnost iz nečesa sramotnega, zasebnega in nečednega spremenila v vsakdanje veselje. V zdravilo za dušo, telo in medosebne odnose. V naslednjih desetletjih so nadobudni raziskovalci in raziskovalke detabuizirali še zadnje prakse. V dobi informacijske revolucije imamo tako na voljo kopico pripomočkov za iskanje voljnih, odraslih partnerjev za naše spolno veselje.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih