Mladostniki na udaru algoritmov

Digitalne tehnologije zavzemajo velik del našega vsakdana, otroci in mladostniki pa preživijo veliko časa na spletu, ki nedvomno močno sooblikuje njihov pogled na svet. Mladostnikom so ideali, ki so bili v preteklosti izbrani oziroma dogovorjeni, danes vsiljeni, saj njihov vrednostni sistem, njihove navade in želje dandanes oblikujejo tudi družbena omrežja, ki rezultate dogajanja pljusknejo nazaj v družbo. V zadnjem času so del tega začaranega kroga tudi konservativna in ekstremna mišljenja med mladimi.

Izsledki mednarodne raziskave državljanske vzgoje in izobraževanja ICCS so razkrili, da se 48 odstotkov fantov in 12 odstotkov deklet strinja, da so moški »bolje usposobljeni za politične voditelje kot ženske«. To so bila stališča osmošolcev in osmošolk, ki so sodelovali v raziskavi, pri tem pa se je več kot 30 odstotkov fantov celo strinjalo, da se »ženske ne bi smele ukvarjati s politiko«. Stališča, ki jih nikakor ne gre spregledati ali ob njih zgolj zamahniti z roko, saj gre za velik delež osmošolk in osmošolcev, ki bodo krojili prihodnost družbe, v kateri bo, upoštevaje te številke, med odločevalci malo prostora za ženske.

V odzivu na omenjeno raziskavo je antropolog dr. Dan Podjed za časopis Delo pojasnil, da se ta neokonservativna mnenja pojavljajo na omrežjih in da so tam »pomemben trend ženske, ki ostanejo doma in skrbijo za moža. To je novi ideal. Vsekakor pa nam ti posnetki, podobe perejo glavo. Mogoče se ne zavedamo moči, vpliva tovrstnih omrežij na mlade. Ko taki rezultati pridejo na plano, razmislimo, od kod mladim take ideje. Gotovo ne iz lekcije v šoli. Mladi imajo svojo družbeno-moralno vzgojo, ki se ji reče tiktok.« Omrežja seveda niso edini povod za rastoči neokonservatizem, saj ta ni vzniknil spontano na spletu, ampak je produkt družbe, mladostniki pa so navsezadnje njen odsev, a najprej poglejmo, kaj poganja to retradicionalizacijo družbe.

Moškosfera

Že leta se izpostavlja problematičen vpliv spletne skupnosti t. i. moškosfere (manosphere) na fante in mlade moške. Mladi v današnjem nestabilnem svetu, polnem hitrih sprememb, iščejo odgovore, pri čemer fante, ki iz takšnega ali drugačnega razloga brskajo po nič kaj kontroverznih vsebinah, povezanih z moškostjo, algoritmi družabnih omrežij hitro potisnejo proti vplivnežem, ki skozi na videz nedolžne nasvete o partnerskih razmerjih, življenjskem uspehu itd. ponujajo svoje mizogine poglede na svet. Andrewa Tata, enega najbolj škodljivih tovrstnih vplivnežev, ki je uspešno širil seksizem in mizoginijo ter ob tem še izdatno služil in bil zelo priljubljen tudi v Sloveniji, so v Romuniji doletele obtožbe zaradi trgovine z ljudmi in posilstva. Kljub temu njegove vsebine še naprej strašijo po spletu, pa čeprav so ga z večine večjih družabnih omrežij odstranili. A odstranitev vsebin žal ne prepreči nadaljnjega širjenja, pri čemer sta vzrok za to tako nezainteresiranost platform kot tudi nezmožnost algoritmov, da bi prepoznali škodljive vsebine. Med drugim zato, ker so uporabniki postali vešči v njihovem izigravanju in 'prepakiranju' škodljivih vsebin v sprejemljive omote. Moškosfera, del katere je tudi zgoraj omenjeni vplivnež, sicer vključuje množico skupin z različnimi idejami in ideologijami moškosti, a jih vse družijo seksizem, mizoginija in antifeministična retorika.

Moškosfera vključuje množico skupin z različnimi idejami in ideologijami moškosti, a jih vse družijo seksizem, mizoginija in antifeministična retorika.

Tradicionalne žene

Na drugi strani se krepi trend t. i. tradicionalnih žena (tradwives), ki se vračajo h konservativnim vrednotam, čeprav v Evropi gibanje nima toliko zagona kot v ZDA. Vendar pa splet nima meja, tako da ameriški trendi pljuskajo tudi k nam. Obraz tega trenda so večinoma mlade, belopolte vplivnice, ki med gospodinjskimi opravili – oblečene v obleke in popolno naličene – zagotavljajo, da je njihov življenjski cilj biti gospodinja, žena in mati, medtem ko morajo moški poskrbeti za finance.

»Mladi imajo svojo družbeno-moralno vzgojo, ki se ji reče tiktok.« Dan Podjed za časopis Delo.

Tudi ta skupnost je izredno raznolika in vključuje tako bolj politično aktivne predstavnice, ki poleg popolnih podob svojega doma širijo npr. tudi nasprotovanje splavu, kot tudi bolj verne posameznice, ki živijo v skladu s strogimi verskimi prepričanji. Pa tudi tiste, ki niso nič od tega, a živijo v razmerju kot iz preteklih časov. Mnoge med njimi pod krinko tradicionalne žene razširjajo sporočila močno podobna tistim, za katerimi stojijo pripadniki moškosfere, tudi takšna, ki bi jih družbena omrežja sankcionirala, če ne bi bila zavita v popoln vizualni ovoj tradicionalnih žena. Čeprav te vplivnice trdijo, da ne delajo in da so doma po svoji volji, nekatere od njih služijo prav s posnetki svojega vsakdana, na katerih to razlagajo in s katerimi poskušajo svoj življenjski stil 'prodati' drugim. Nekatere med njimi prodajajo celo tečaje, kako postati tradicionalna žena.

A že za samo pripravo tovrstnih vsebin potrebujejo dobro finančno podlago, saj brez telefona, pripomočkov in dobre internetne povezave ter zmožnosti ustvarjanja na videz popolnoma urejenega doma težko nenehno producirajo tovrstne vsebine in ostajajo relevantne. V svojih objavah pogosto vzpostavljajo prepad med ženskami, ki hodijo v službo, in tistimi, ki ostajajo doma, saj je jasno, da vsebine, ki razdvajajo, prinašajo večjo gledanost in s tem prihodke.

Krepi se trend t. i. tradicionalnih žena (tradwives), ki se vračajo h konservativnim vrednotam, čeprav v Evropi gibanje nima toliko zagona kot v ZDA.

Dekleta, ki ostajajo doma

Poleg vsebin tradicionalnih žena so na družabnih omrežjih popularne tudi vsebine deklet, ki ostajajo doma (Stay At Home Girlfriends). Tudi one službo in skrb za finance prepustijo fantom, same pa skrbijo za hišo ali stanovanje, svoj videz in opravljajo lažja gospodinjska dela. A tako kot pri tradicionalnih ženah je tudi pri teh vse brezhibno, življenje je videti perfektno in vsebine so povsem zaigrane.

Vplivneži moškosfere in tradicionalnih žena so kot mnogi drugi ugotovili, da ljudje, ki se počutijo izgubljeni ali so nesamozavestni in negotovi, iščejo nasvete. Tako moškosfera mladim v objavah, oddajah in tečajih ponuja pot do uspeha in krivca za njihove težave. In kadar lahko nekoga kriviš, je življenje brez stanovanj in stabilnosti lažje. Fante moškosfera prepričuje, da so za njihove težave in neuspehe kriva dekleta oziroma ženske, medtem ko podobe tradicionalnih žena nekatera dekleta pritegnejo z idejo stabilnosti, v kateri bodo moški poskrbeli za denar, one pa morajo poskrbeti le za svoj videz in sprejeti vlogo popolne matere ter gospodinje. Vsebine tradicionalnih žena potrjujejo ideje moškosfere, pri čemer oboji poleg kopice problematičnih idej širijo škodljivo prepričanje, da je primarna vloga žensk ugajati partnerju, se ukloniti njegovim željam in torej biti povsem odvisna od njega. Ker pa so tovrstne vsebine šokantne, provokativne, razdiralne, celo sovražne – in te so na družabnih omrežjih bolj gledane –, jih platforme, seveda z lastnim dobičkom v mislih, še dodatno izpostavljajo.

Počasno kolesje institucij proti družbenim omrežjem

Algoritmi na platformah oblikujejo, kaj uporabniki vidimo, kdaj in kako pogosto, a omrežja seveda ne razkrivajo, kako delujejo. Platforme pač poskušajo čim dlje obdržati pozornost uporabnikov, saj denar služijo z oglaševanjem, zato o naših navadah in preferencah zbirajo veliko količino podatkov. Nedvomno se zavedajo negativnih vplivov vsebin, ki jih izpostavljajo, kar so potrdile tudi mnoge interne raziskave in so razkrili žvižgači. Žvižgačica France Haugen je na posvetu, ki ga je pred dvema letoma organiziral Zavod Vsak, dejala: »Ko sem bila zaposlena pri Facebooku, sem videla, kako se Facebook vedno znova spopada s konfliktnim odnosom med dobičkom in varnostjo. Te konflikte Facebook dosledno razrešuje v korist lastnih dobičkov. Večkrat sem že povedala, da Facebook postavlja svoje astronomske dobičke pred ljudi. In tega ne bo popravil sam.«

Učinek zajčje luknje, ki je ime dobil iz zgodbe o Alici v čudežni deželi, povzroči, da uporabniki zaradi nenehnih dražljajev ostajajo dlje časa na platformi, algoritmi pa jih vlečejo vedno globlje.

Tehnološke velikane, kot je podjetje Meta, med drugim lastnik Facebooka, Instagrama in WhatsAppa, vedno pogosteje opozarjajo in oglobijo tudi vlade, regulatorji ter druge institucije. Tako je tudi Evropska komisija maja letos uvedla uradno preiskavo o tem, ali Meta krši Akt o digitalnih storitvah (DSA), predvsem na področju zaščite mladoletnih. V njenem središču so se znašli algoritmi in dizajn Facebooka ter Instagrama, saj Evropsko komisijo skrbi, da so oblikovani tako, da izkoriščajo neizkušenost otrok in mladostnikov ter povzročajo vedenjsko zasvojenost, pri čemer jih še posebej zanima učinek zajčje luknje, ki uporabnike vodi v vedno bolj škodljive vsebine. Podobno preiskavo je Komisija letos že začela tudi proti Tiktoku. V primeru, da ugotovi kršitve, lahko izreče obvezne ukrepe in visoke globe.

Učinek zajčje luknje, ki je ime dobil iz zgodbe o Alici v čudežni deželi, je izredno problematičen, saj uporabniki zaradi nenehnih dražljajev ostajajo dlje časa na straneh, da bi jih obdržali na platformi, pa jih algoritmi družabnih omrežij vlečejo vedno globlje. Tako lahko pri raziskovanju vegetarijanskih receptov hitro prispemo do striktnega veganstva, medtem ko mlade pri raziskovanju moškosti odpelje vse do Andrewa Tata, ki je nekoč dejal, da so ženske do neke mere same odgovorne za posilstvo.

Ameriška nevladna organizacija Media Matters je na Tiktoku analizirala objave popularnih vplivnic, ki so se označile za pripadnice gibanja tradicionalne žene, da bi ugotovila, s kakšnimi vsebinami postreže platforma, če uporabnik striktno sledi njihovim objavam. Ustvarili so povsem nov Tiktok račun in spremljali le vsebine, povezane s tradicionalnimi ženami. Od prek 300 posnetkov, ki so pristali na njihovem personaliziranem viru posnetkov FYP (For You Page), jih je 100, torej približno 30 odstotkov, že vsebovalo teorije zarote, ki so bile spretno 'zapakirane' med vsebine o vrtnarjenju, kuhanju in drugih gospodinjskih temah. Skok iz preprostega zanimanja za drugačen način življenja do ekstremnih vsebin je bil zelo kratek. Za skok v zajčjo luknjo je torej dovolj, da smo radovedni ali da začnemo dvomiti.

Retradicionalizacija družbe

Institucije se odzivajo počasi, tehnološka podjetja se problemov zavedajo, a kot zapiše raziskovalka ekstremizma Julia Ebner v svoji knjigi V temi: družabno življenje ekstremistov: »Naše nezavedno nagnjenje k radikalnim vsebinam pomeni, da je le redkim odločevalcem in še redkejšim podjetjem v resnici do tega, da bi se borili proti ekstremizmu ali sovražnemu govoru.« Seveda so otroci in mladi še veliko bolj dojemljivi za radikalizacijo in nedvomno bi družbena omrežja morala narediti več, a prepoved ne reši problema. Tako so skupine incelov, ene od struj moškosfere, načelno prepovedane na večini družabnih omrežij, vendar niso izginile, saj najdejo alternativna omrežja, svoje ideologije pa ozaljšajo ali skrijejo med splošno sprejemljive teme in psevdoznanstvene nasvete.

Andrewa Tata, enega najbolj škodljivih vplivnežev, ki je uspešno širil seksizem in mizoginijo ter ob tem še izdatno služil in bil zelo priljubljen tudi v Sloveniji, so v Romuniji doletele obtožbe zaradi trgovine z ljudmi in posilstva.

Če bi mladostniki na škodljive vsebine naleteli neposredno, bi veliko bolj izstopale in bi jih lažje in hitreje prepoznali kot takšne. S počasnim spuščanjem v zajčjo luknjo in 'zapakiranjem' škodljivih vsebin v na videz vsakdanje nasvete pa se alarmi ne sprožijo vedno. Če so nenehno bombardirani s škodljivo vsebino, se mladostniki nagibajo k temu, da verjamejo, da je vsebina normalna in primerna, še toliko bolj, če se vanjo spuščajo postopoma. Algoritmi tako oblikujejo alternativno realnost za mlade, saj so otroci in mladostniki še posebej občutljivi za te normativne pritiske.

Seveda se je lažje upirati, če razumeš, kako te vleče v zajčjo luknjo, zato je treba zahtevati transparentnost algoritmov. Nezmožnost družabnih medijev, da bi ustavili širjenje mizoginije, lahko namreč vpliva na percepcijo fantov in moških, ko gre za odnose med spoloma, ter promovira nezaupanje in sovraštvo do deklet in žensk. Tudi pri tradicionalnih ženah gre za več kot le nedolžno zastarela prepričanja in stilizirano podobo iz 50. let. Eden ključnih konceptov nekaterih skupin je med drugim STFU (Shut the Fuck Up), saj imajo po njihovi razlagi moški raje ženske, ki ne govorijo preveč, pri čemer je to del koncepta o domači disciplini. A to seveda ni v ospredju v olepšanih posnetkih na družabnih omrežjih. Strokovnjaki opozarjajo, da s svojimi pozivi k podrejenosti moškemu partnerju in koncepti, kot je STFU, lahko privedejo do normalizacije družinskega nasilja, proti kateremu se kot družba že dolgo borimo.

Seveda pa toksične, sovražne in mizogine vsebine niso prisotne le na spletu, kot med drugim razkriva raziskava Safer Scrolling, ki sta jo izvedla londonski univerzitetni kolidž in kentska univerza, ampak so postale del vsakdana tudi na šolskih igriščih. Raziskava zato poziva, da mladostnikom ne smemo odvzeti spletnega prostora, v katerem med odraščanjem iščejo odgovore, podporo, sodelovanje, prijateljstvo, izražajo kreativnost itd. Kliče pa k spremembam v podjetjih, ki škodljive vsebine ob pomoči algoritmov predstavljajo kot del zabave in jim dajejo dodaten zagon, vse z željo po čim večjem zaslužku.

A čeprav tehnologija krepi ekstremne in sovražne glasove, družabni mediji niso vzrok sovraštva in nasilja nad ženskami. Gibanji moškosfera in tradicionalne žene se namreč nista razvili spontano, ampak gre za produkt družbe, ki ji je tehnologija v času krize dala dodaten pospešek in jim ga prav tako lahko odvzame. Kot v zgoraj omenjeni knjigi zapiše Julia Ebner, se uporabniki večinoma pridružijo tem skupnostim, ko iščejo odgovore, saj so v strahu ali šoku, ko so ranljivi. Ko opisuje učinkovitost in nevarnosti spletne socializacijske mašinerije, pravi: »V trenutkih šibkosti je vsakdo ranljiv za izkoriščanje … Edina učinkovita zaščita so informacije. Enako kot pri drugih nezavednih procesih, kot so depresija in panični napadi, je sposobnost prepoznavanja različnih faz, sprožilnih dejavnikov in izkrivljenega razmišljanja ključno orodje za prekinitev kognitivnega začaranega kroga, ki se je zagnal v nas.« Cécile Simmons, raziskovalka ustanove Institute for Strategic Dialogue je za Euronews Culture izpostavila, da vse oblike radikalizacije cvetijo v času osamljenosti, in res so ljudje ravno v času kriz vedno iskali preproste rešitve in odgovore, stabilnost.

Tako je poleg pritiska civilne družbe, vlad in regulatorjev na tehnološke velikane rešitve treba iskati tudi na šolskih igriščih in doma. Mladi namreč skozi poglede na svet teh dveh skupin dobivajo povsem napačno predstavo o razmerju med fanti in dekleti. Kot v knjigi V temi: družabno življenje ekstremistov zaključi avtorica Julia Ebner: »To ni vojna proti vsebinam ali ljudem. To je boj proti temnim platem človeške narave, ki jih tehnologija spravi na plano.« Zato jim moramo stopiti na prste na vseh ravneh, a prioriteta naj bo nenehen pritisk na tehnološka podjetja, ki te poglede krepijo.