Kaj je Snapchat?

Objavljeno: 14.6.2016 | Avtor: Anže Tomić | Kategorija: Dosje | Revija: Posebna 2016

Vprašanje v naslovu ni preprosto in četudi nekateri Snapchat odpišejo kot aplikacijo, s katero se pošilja gole fotografije, velja postati in razmisliti o njeni temeljni predpostavki. To je minljivost, katere v dobi množičnega hranjenja podatkov primanjkuje.

Pogovarjanje med ljudmi je od začetka računalništva funkcionalnost, ki je na voljo takoj, ko je mogoče povezati dve napravi. Tako je bilo, ko se je prvič vzpostavilo krajevno omrežje in kasneje internet. Ni bilo dovolj, da sta se računalnika med seboj le videla in si pošiljala podatke. Seveda je bilo treba zadovoljiti željo po komunikaciji med tistimi, ki so za računalniki sedeli. Tako smo dobili spletno pošto, forume in programe za sporočanje. Ti so v času osebnih računalnikov kraljevali na namizjih uporabnikov in, odvisno od generacije, ima vsakdo lepe spomine na IRC, ICQ, MSN Messenger, Skype, GTalk oziroma na svojo najljubšo aplikacijo.

V pogovore lahko mečemo slikice, posnete fotografije in/ali video posnetke. 

Z nastankom mobilnih telefonov se je tekstovno pogovarjanje preselilo na sporočila SMS, ki so doživela razcvet, ko jih operaterji niso več zaračunavali po kosu in so uvedli kvote. V tem času se je na aplikacije za sporočanje nekoliko pozabilo, saj se je za komunikacijo uporabljalo mobilno omrežje. A tudi to ni trajalo dolgo, saj so mobilna omrežja začela med telefoni pošiljati podatke in ti so z omrežji 3G med telefoni leteli s takšno hitrostjo, da se je na mobilce preselil internet. Z njim smo dobili še pametne telefone, ki so pravzaprav v splet povezani računalniki, in zopet se je vzpostavilo okolje, ki smo ga poznali v dobi osebnih računalnikov.

Pod Discover najdemo medije, ki na Snapchatu dnevno objavljajo svoje vsebine.

Milijone ljudi je imelo v internet povezan računalnik in začela se je nova doba aplikacij za sporočanje. IRCe in MSNje je nadomestila nova generacija teh aplikacij, ki se uporablja še bolj kot njihovi namizni ustrezniki. Telefone ima namreč veliko več ljudi in mobilne naprave imajo dodatno prednost, da jih imamo vedno ob sebi. Prej je bilo treba za pogovore sedeti doma za računalnikom, zdaj pa se pogovarjamo vselej in povsod. Sporočil SMS pa mlajša generacija praktično ne uporablja več.

Nova generacija

Na telefonih se je zadnja leta bil boj med aplikacijami za sporočanje, ki so se teple za čim več uporabnikov, in trg se je zaenkrat nekoliko umiril, saj so se pokazali nekateri favoriti. Pri nas tako vodijo iMesssage, Viber, Telegram, Whatsapp in Facebook Messsenger. Prav slednji je zanimiv zato, ker kaže, kako resno misli Facebook s sporočanjem. Družabno omrežje, v katerem je že več kot milijarda in pol ljudi, je svojo aplikacijo za sporočanje odvrtelo v samostojno aplikacijo. Poleg priljubljenega Messengerja so kupili WhatsApp, ki ga uporablja milijarda ljudi.

Apple že od samega začetka na iPhonu ponuja iMessage, ki je bil sprva bolj vmesnik za sporočila SMS, zdaj pa je polnopravna aplikacija za sporočanje. Tudi Google je končno dojel, da so aplikacije za sporočanje eden izmed temeljev mobilne izkušnje, in po slabi aplikaciji Hangouts so letos na svoji konferenci I/O napovedali Allo. Seveda gre za aplikacijo za sporočanje, ki bo na voljo tako za Android kot iOS.

Takole je videti eden od Snapchat filtrov čez obraz urednika Monitorja. Opis slike prepuščamo vam. 

Vse se shrani

Do zdaj omenjene aplikacije in storitve so si zelo različne. iMessage je, recimo, na voljo le za iOS in je šifriran od konca do konca, tako da imata vpogled v vsebino sporočil le tista, ki se pogovarjata. Apple vsebine načeloma ne vidi. WhatsApp je šifriranje od konca do konca uvedel pred kratkim, a je na voljo za vse mobilne platforme in polovično tudi na namizju (v brskalniku se lahko pogovarjamo prek WhatsAppa, a moramo biti s svojim telefonom v istem WiFi omrežju kot računalnik). Facebook Messenger je na voljo povsod, a nima samostojne aplikacije na računalniku kot, recimo, Viber.

Snapchat je zanimiv predvsem zato, ker je prvi širše sprejeti proizvod (mobilne) internetne dobe z vgrajeno minljivostjo.

Razlogov, zakaj izbrati enega ali drugega, je torej veliko, a so vse te aplikacije narejene tako, da se vsaj na naši napravi vsi pogovori snemajo. Seveda jih je mogoče zbrisati, a so čisto vse storitve narejene tako kot spletna pošta, forumi, sporočila IRC in SMS. Vanje je vgrajena predpostavka, da se vsako poslano sporočilo shrani pri pošiljatelju in prejemniku. Tako je namreč vedno bilo, saj je to prednost povezanih računalnikov, ki si lahko zapomnijo zgodovino pogovora, v katero imamo kasneje vpogled. Internet je bil narejen za izmenjavo podatkov univerzitetnih in vojaških zbirk podatkov. Celoten smisel interneta je povezljivost in hranjenje pridobljenih informacij. Enako je z vsemi priljubljenimi aplikacijami za sporočanje, ki jih poznamo danes. Facebook in Google že leta poskušata o nas izvedeti čim več, saj je to njun poslovni model in aplikacije za sporočanje so kakor nalašč za tako početje. No, med bolj priljubljene aplikacije za sporočanje se je vendarle vrinil odpadnik, ki ga hranjenje zapisanega ne zanima.

Snapchat in pozabljivost

Predpostavka, ki jo Snapchat postavi na glavo, je hranjenje poslanih sporočil, slik in video posnetkov. V Snapchatu se namreč nič ne shrani. Ko prijatelju pošljemo sporočilo »živijo«, ga naslovnik lahko prebere, a ko prvič zapre pogovor, bo beseda »živijo« izginila. Enako je z vsako sliko, ki jo pošljemo. Pošilja se jih lahko na dva načina. Prvi je dodajanje slik, ki jih že imamo v telefonu, v pogovor. Te slike so enako minljive kakor besedna sporočila. V pogovoru so toliko časa, dokler ima naslovnik pogovor odprt. Takoj, ko ga zapre, se slike izbrišejo. Naslednji način za pošiljanje slik (in video posnetkov) pa je sprotno snemanje in pošiljanje. Ko sliko zajamemo, ji določimo, koliko časa bo na voljo naslovniku, ko jo ta odpre. Izbiramo od 1 do 10 sekund in ko jo tisti, ki ji je namenjena, odpre, se začne odštevanje. Po preteku določenega časa se slika (ali video) zbriše.

Navodila za branje Discover vsebin. 

Seveda lahko naslovnik medtem naredi zajem zaslona, a je o tem pošiljatelj obveščen. Prav tako se lahko pošiljatelj ali naslovnik odločita, da je kakšna vrstica v pogovoru nujna. V tem primeru se je za dlje časa dotakneta in vrstica se pripne v pogovor. Ko naslednjič odpreta pogovor, bodo pripete vrstice še vedno tam. Snapchatova pozabljivost tako ne temelji le na temeljni funkcionalnosti aplikacije, temveč je sama interakcija med uporabniki narejena tako, da se izrecno vidi, če hoče kdo od njih karkoli shraniti.

Poleg medsebojnih pogovorov je mogoče vsem prijateljem na Snapchatu objaviti še zgodbo (angl. story), ki si jo lahko vsi večkrat ogledajo v 24 urah od objave. Zatem se seveda zbriše.

Poleg omenjene pozabljivosti se pri Snapchatu nenehno trudijo slike in video posnetke, ki jih ljudje posnamejo, narediti čim bolj zanimive. Tako je mogoče po slikah in posnetkih risati s prstom, dodajati emotikone, pri videu pa so zadnje leto prisotni filtri. Tu ne gre le za filtre, ki spremenijo kontrast ali barvno paleto posnetka, temveč za vedno bolj napredne poizkuse v smeri obogatene resničnosti (augmented reality). Tako si lahko obraz spremenimo v psa, si ga s kom zamenjamo, dobimo velike modre oči, na glavi se nam prikaže rožni venec … Vse to nam v realnem času stoji nad/prekriva glavo in slike so temu primerno čudaške oziroma zabavne.

Levo spodaj določimo koliko časa bo prejemnik lahko videl fotografijo preden se ta izbriše. Po njih lahko tudi rišemo in dodajamo grafične elemente. 

Uporaba

Funkcionalnost, ki smo jo opisali, je zavita v uporabniški vmesnik, ki zahteva kar nekaj privajanja, saj na redkih mestih spominja na katerokoli drugo aplikacijo za sporočanje. Večina se sicer dogaja na treh zaslonih, med katerimi prehajamo z drsanjem levo in desno. Srednji je seznam ljudi, s katerimi se pogovarjamo, levo s potegom na ime pridemo do pogovora, desno pa je fotoaparat. Če se uporaba bere nekoliko zmedeno, je krivo to, da je res zmedena. Se je pa vmesnika mogoče navaditi, a gre resnično za povsem samosvojo aplikacijo.

Prijatelje dodajamo prek telefonske številke ali pa uporabniškega imena. Nikjer ni možnosti uvoza ljudi iz drugih družabnih omrežij. Snapchat omogoča tudi stvaritev profilne slike, ki je pravzaprav koda QR, s katero lahko dodajamo ljudi. Če ste torej kje na Facebooku ali Twitterju videli rumene duhce s črnimi pikami, ki imajo na sredini sliko človeka, so to ljudje, ki imajo Snapchat.

Ko nekdo v pogovoru naredi zaslonski zajem, nam aplikacija to javi. 

Stalnica

Pred nekaj leti bi se dalo Snapchat še nekako odpisati kot modno muho, a smo priča vedno novim signalom, da se bo obdržal. Pred tremi leti sta ustanovitelja zavrnila ponudbo Facebooka, težko tri milijarde evrov. Odtlej se število uporabnikov veča in podjetje skuša služiti s storitvijo Discover, s katero daje možnost medijem, da dajo svoje vsebine na razpolago uporabnikom. To so zaenkrat kratki video posnetki in članki, ki si jih lahko ogledamo znotraj aplikacije in so prilagojeni uporabi in uporabniškemu vmesniku Snapchata. Podjetja, kot so CNN, Buzzfeed, IGN, MTV, VICE in National Geographic, vsak dan dostavljajo nove vsebine.

Snapchat pa ima oklep kljub vsemu kar razpokan. Prva razpoka so mobilne aplikacije, ki lahko brez vednosti pošiljatelja shranjujejo slike na prejemnikovi strani. Snapchat se proti tem poskusom bori, a to je nenehen boj, ki mu ni videti konca. Pametni telefoni so le računalniki in računalnik je mogoče naučiti marsičesa. Tudi shranjevanja slik, ki naj bi jih pozabil.

Snapchat je zanimiv predvsem zato, ker je prvi širše sprejeti proizvod (mobilne) internetne dobe z vgrajeno minljivostjo. In o tej, pravzaprav kar o temeljnem konceptu minljivosti, bi moralo razmišljati več spletnih velikanov, ki z nabiranjem naših podatkov zadnje čase delajo uslugo predvsem svetovnim obveščevalnim službam. Prav zato Snapchatu morda delamo krivico, ko ga odpišemo kot aplikacijo za pošiljanje golih slik, za kar se, zaradi pozabljivosti, seveda uporablja. A kljub temu bi morali več upov polagati v aplikacije, ki nam bodo omogočile, da je mogoče v spletu tudi kaj pozabiti. Zadnjih 30 let se bolj ali manj vse le shranjuje. 

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki