Prvega ne pozabiš nikoli. Rek velja za prvi ravs, poljub ali deviški pametni telefon. Ko se začetno navdušenje poleže, začnemo raziskovati. Eni se vpišejo k boksu, drugi pogosteje letajo za krili, tehnološki navdušenci pa razčlenjujemo sistem, kakršnega so si zamislili izdelovalci. Ker nas slednji prej ali slej razočara, posežemo po alternativah.
Tehnološki navdušenci na sončni strani Alp nismo v zavidljivem položaju. Domači trgovci nam ponujajo lepe in bleščeče naprave, ki se ob prvem vklopu na Linijo izkažejo za invalidne. Višja matematika je, da imamo v Sloveniji močno izpostavo Microsofta, v spletu pa se nas matično podjetje izogiba kot gobavcev. Enako je v primeru Japoncev, Korejcev in večine Američanov. Pridružuje se jim Google, na čigar tržnici si branjevke najprej ogledajo potni list, šele nato pokažejo robo. Na srečo nas je zgodovina na Balkanu izučila, kako se zoperstaviti takim krivicam.
Pravkar smo kupili nov telefon z Androidom. Gre za najbolj zmogljivo napravo na trgu ta hip, kar ne moremo se načuditi, kaj vse zmore. Idila žal ne traja dolgo. Ko postane dolgčas, obiščemo tržnico Google Play in lepotcu povečamo razgledanost.
Kaj vam pomenijo slaščice, kot so krof, medenjak in ledeni jogurt? Nič? Kaj pa sladoledni sendvič? Ker je tako poimenovano zadnje utelešenje nadvse priljubljenega mobilnega operacijskega sistema Android, vam je najbrž zdaj že jasno, kam pes taco moli.
Računalnikom dajejo pamet programi. Brez njih so zgolj neumne škatle. Programe pišejo programerji. Programiranje zahteva precej znanja določenega programskega jezika in obvladovanje algoritmov. Za oboje so v Applu iznašli svoj recept. S pripomočkoma Automator in AppleScript se programiranja loti slehernik.
Kmalu bo leto dni, odkar je Apple predstavil svoje videnje oblačnih storitev. Jabolčni iOblak je čudovita storitev, ki vsak dan osrečuje veliko ljudi. Večina uporabnikov je z njo zadovoljnih, ni pa malo takšnih, ki imajo pri delu z oblakom obilo težav. Grozljive zgodbe o izgubljenih stikih, podvojenih vnosih v koledar in manjkajočih fotografijah so preplavile splet. Največkrat je za nastali položaj kriva majhna napaka. Tisti, ki je jabolčne oblačne storitve preizkusil, ve, da jih ni težko zagrešiti. Klub temu da Apple teži k enostavnosti, je pri skupku orodij, imenovanih iCloud, dokaj stvari, ki se zlahka skotalijo po hribu navzdol. Zato vam bomo v naslednjih vrsticah poskušali razjasniti, kaj je iCloud in kaj lahko z njim počnemo.
Domače omrežje je sestavljeno iz številnih naprav, ki so se sposobne med seboj povezovati. Navadno imamo v njem vsaj en računalnik, usmerjevalnik, kakšen predvajalnik, omreženi disk in tiskalnik ter mobilno napravo ali dve. Učinkovito omrežje je sestavljeno iz žičnih in brezžičnih povezav, združenih v usmerjevalnik, ki je povezan z internetom. V nasprotju s splošnim mišljenjem so usmerjevalniki dokaj preproste naprave, ki jih s pravimi informacijami vsakdo zlahka obvladuje. Poglavitna naloga usmerjevalnika je posredovanje interneta priklopljenim odjemalcem. Omrežje varuje s požarnim zidom, brezžično povezavo s šifriranjem, IP številke pa deli DHCP strežnik, ki ne manjka nobenemu sodobnemu usmerjevalniku.
Za vse, ki jim Mac ni prvi računalnik, bo najbolj dobrodošel nasvet, kako na novi sistem prenesti dosedanjo digitalno zgodovino. Če podatkov ni veliko, jih prenesemo ob pomoči zunanjih diskov, USB ključkov ali oblačne shrambe. V nasprotnem primeru ali če naštetih pripomočkov nimamo, je najbolje, če oba računalnika, starega z Okni in novega z OS X, povežemo bodisi neposredno s standardnim omrežnim kablom bodisi z vključitvijo v domače omrežje.
Brskalnik Mozilla Firefox ni le najbolj priljubljen brskalnik na zemeljski obli, temveč ima tudi največ "posnemovalcev". Na sorodni programski kodi namreč deluje vsaj pol ducata drugih brskalnikov, ki izstopajo s svojimi posebnostmi. Preizkusili smo še druge "digitalne živali".
Najtežje delo na področju spletnih brskalnikov imajo v zadnjih letih prav Microsoftovi programerji. Ne le, da so bile stare različice nadvse hroščate, tudi konkurenti so v tem času zelo napredovali. Brskalnik, ki iz leta v leto izgublja tržni delež, pa še zdaleč ni rekel zadnje besede. Ogledali smo si, kako je moč Internet Explorer različice 9 narediti še boljši.
Googlov brskalnik Chrome je v zadnjih letih napredoval z velikimi koraki in si obul resnično velike čevlje. Čeprav naj bi bil med najboljšimi izdelki za deskanje po spletu, smo kljub temu našli več deset praktičnih izboljšav in dodatkov.
Mozilla Firefox je najbolj priljubljen brskalnik med slovenskimi kiberščaki, saj ga uporablja vsak drugi Slovenec. Kot vsako stvar pa je mogoče tudi še tako dober spletni brskalnik izboljšati, to ne nazadnje vsakih nekaj mesecev dokazujejo njegovi programerji, nič manj dejavna pa ni niti skupnost uporabnikov Firefoxa.
Kaj lahko bi dejali, da je danes najpomembnejša aplikacija v osebnem ali prenosnem računalniku, pa tudi tablici, če želite, prav spletni brskalnik. Prek njega imamo uporabniki dostop v splet in do najrazličnejših vsebin. To so lahko zgolj informacije, bogate večpredstavne vsebine, igre ...
Nedvomno je najbolj znana zbirka računalniških orodij za pisarniško delo Microsoftov Office, ki je bržkone med uporabniki celo bolj priljubljen kot sam operacijski sistem Windows. A to še ne pomeni, da na tem področju ni alternativ, ki so z vidika domačega uporabnika vsaj tako učinkovite, prijazne in za nameček celo brezplačne. Preizkusili smo ducat pisarniških paketov, tako za namestitev v računalnik kot tudi vse bolj priljubljenih rešitev iz oblaka.
Urejanje in oblikovanje besedilnih dokumentov sodi med najbolj razširjene načine rabe osebnega računalnika in pisarniških programov. Pripravili smo pregled več zanimivih in predvsem uporabnih možnosti v pisarniškem paketu Microsoft Word 2010.
Program Microsoft Excel večina uporabnikov uporablja za delo s številkami pa tudi grafi, saj ga je moč uporabiti za različne namembnosti - od preprostega shranjevanja številskih podatkov prek preprostejših finančnih nalog do funkcionalnosti, primerljive s preprostejšimi programi za vodenje poslovanja.
Pisarniški programski paketi so med uporabniki že desetletja nadvse priljubljeni, saj namizni ali prenosni računalnik iz kupa plastike in čipov spremenijo v uporabno orodje za ustvarjanje in urejanje dokumentov. A tudi med pisarniškimi aplikacijami so pomembne razlike, zato so nekatere med njimi plačljive in druge brezplačne. V nadaljevanju smo pripravili vrsto nasvetov, kako iz pisarniških programov izvleči še večjo produktivnost. Najšibkejši člen v verigi produktivnosti je vedno uporabnik oziroma, bolje rečeno, njegovo znanje. Tudi na tem področju še kako drži rek, da čim več znaš, tem več veljaš.
Operacijski sistemi Windows imajo privzeto vklopljenih veliko storitev, ki skrbijo za njihovo kar največjo združljivost s številnimi nalogami, ki bi jim jih lahko zadali uporabniki ali nameščeni programi. Te storitve pa odžirajo malce sistemskih virov in včasih uporabniku prav nerodno kradejo čas. Nekatere med njimi velja zato onemogočiti, saj s tem pridobimo bistveno več, kot izgubimo.
Eden od učinkovitih načinov pohitritve računalnika je nadgradnja strojne opreme. A ta je praktično vedno povezana z izdatki, zato smo se tokrat osredotočili na rezerve, ki jih premore sam operacijski sistem. Pripravili smo 30 brezplačnih nasvetov, s katerimi bo naše delo z operacijskim sistemom Okna hitrejše in še bolj enostavno.
Pred tridesetimi leti so Britanci krojili računalništvo z izdelki, kot sta bila Acorn Atom in ZX Spectrum. Danes je na Otoku položaj mračnejši. Rastoči panogi manjka talenta. Da bi računalništvo zopet postalo zabavno in pritegnilo več nadobudnih mladcev, so v Cambridgu ustanovili fundacijo Raspberry Pi, katere edina naloga je ustvariti poceni platformo za učenje nove generacije načrtovalcev strojne opreme.
Ko pamet ni več privilegij telefonov. Ko lahko tudi s fotoaparata pošljemo elektronsko pošto. Ko smo lahko vohuni! Doslej je bil upravičen naziv pametne naprave, ki se zna učinkovito povezovati prek brezžične povezave WiFi, zgolj domena telefonov. Toda na trgu so se znašli fotoaparati, ki se znajo prek take povezave povezati z družabnimi omrežji in "po zraku" pošiljati elektronska sporočila. Mogoče jih je celo brez dostopne točke povezati s pametnimi telefoni in jih tako tudi upravljati. Pamet na daljavo, bi se reklo.
Vsak pravi moški mora zaploditi otroka, posaditi drevo in napisati knjigo. Tako vsaj pravijo. (Da uredništvo ne bo dobilo preveč besnih pisem, naj omenim, da to - z določenimi biološkimi popravki - enako velja tudi za ženski spol.) Prvo nekako zmoremo brez posebnega truda, drugo tudi še gre, napisati knjigo pa je že problem. Napisati - to bi še šlo. Kaj pa potem to knjigo spraviti v svet? Kako naj uboga reva, ki komaj zmore vzdrževati številne otroke in skrbeti za drevesa v sadovnjaku, stori še to? Enostavno - z elektronskim založništvom. Nič ne stane, prijetno je, pa še zaslužili boste! Tako vsaj oglašujejo.
O elektronskem založništvu smo se pogovarjali z literarno agentko Robin Mizell.
Oblačne storitve so že dolgo na jeziku raznih promotorjev računalniške industrije. Že ob njihovem "izumu" so vsi vedeli, da bodo naslednja velika stvar. Resnici na ljubo, so bili začetki bolj klavrni. K neuporabnosti prvih oblačnih storitev so veliko prispevale neustrezne internetne povezave, a še večjo škodo so jim zaudale slabo zamišljene aplikacije, ki so bile same sebi namen, zato smo jih uporabniki sprva bolj tipali. Z razmahom spletnih shramb se je vse spremenilo.
Ko mali podjetnik prvič obuje "privatniške" čevlje, ne ve, kaj ga čaka. Pojma nima, kako napisati račun, voditi knjige, odvajati davke in plačevati prispevke. Ker se spozna na svoj posel, je prepričan, da bo to dovolj. Posledice zmotnega mišljenja skušajo omiliti najeti računovodje in spletni pripomočki za male podjetnike.
Televizija je v svoji osnovi tehnologija prejšnjega tisočletja, zastarela, neprilagodljiva. Da, v zadnjih letih smo ji končno zvečali vsaj ločljivost, pa vendar jo še vedno "krasi" ključna težava - linearnost. No, nadgradnje v obliki interaktivne televizije IP in predvsem povezovanje z računalniki omogočajo tudi - nelinearnost.
Osebni računalniki so bili včasih osameli otočki, ki smo jih s programi in podatki hranili prek disket in so med seboj le občasno komunicirali prek zelo počasnih modemov. No, danes je šele internet tisto, kar iz računalnikov sploh naredi zanimive naprave. Posvetili se bomo nasvetom, kako internet pripeljati v vsak kotiček našega domovanja in kako se spoprijeti z modernim internetom, beri Facebookom in Twitterjem.
Novo tisočletje je prineslo nepredstavljiv razvoj mobilnih naprav. Če se nam je na začetku še zdelo čarobno, da smo imeli vsepovsod s sabo telefon, je zadnja leta povsem normalno, da z nami potuje pravi mali računalnik. Pametni telefon je zmes računalnika in mobilnega telefona v eni napravi. Ima izredno dodano vrednost, saj skoraj ni področja, kjer ne bi našel mesta zase.
V času, ko se Mac in iPad zbližujeta, mi pa čakamo na naslednji korak prehoda, operacijski sistem Mountain Lion, ki že trka na vrata, si olajšajmo delo z Applovimi računalniki trenutne generacije. Na naslednjih nekaj straneh se bomo naučili osnov, ki naj bi jih poznal vsak nov lastnik jabolčnega računala. Poglobili bomo znanje z nasveti za znalce, se povezali z Macom v omrežje in oblak, si poenostavili najpogostejša opravila in delovanje sistema prestavili v višjo prestavo.
Če bi danes kdo "z lune" padel v ta naš svet tehnike in zabavne elektronike, bi na podlagi vtisa, ki bi si ga ustvaril ob pomoči medijev in spleta, utegnil pomisliti, da se vse vrti le še okoli pametnih telefonov in tablic. Pa ni tako. Levji delež produktivnosti, pa tudi zabave, še vedno nosijo osebni računalniki in Microsoftova Okna v njih.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih