Ko postane temno

Objavljeno: 29.9.2015 | Avtor: Matej Huš | Kategorija: Dosje | Revija: Oktober 2015

Na prvi pogled se zdi internet morda razmeroma urejen, a če ste že kdaj globlje pobrskali za posebnimi informacijami, veste, kako kaotičen je v resnici. Tam, kjer vladata nered in anonimnost, pa mrgoli temačnih kotičkov. Podali smo se torej v temotne globočine interneta, kjer je naprodaj vse, od ukradenih identitet in ponarejenih dokumentov do orožja in mamil.

Internet je prvi medij v zgodovini človeštva, ki omogoča komunikacijo med ljudmi z vsega sveta v realnem času, ne da bi razkrili identiteto. V zadnjem času se resda krepi nadzor, ki ga izvajajo obveščevalne službe, a z nekaj znanja je še vedno mogoče ostati anonimen. Čeprav so zlikovci, preprodajalci in črni trg stari toliko kot človeštvo, jim je razmah interneta omogočil nove načine delovanja, obenem pa nezakonito blago približal milijardam ljudi z dostopom do interneta in osnovno tehnološko pismenostjo. Filmsko srečevanje s sumljivimi tipi v okrilju noči je nadomestilo razpravljanje z neznanci po skritih internetnih forumih. Danes si res lahko kar iz naslonjača na dom naročite kokain ali ameriški potni list, a kmalu bodo na vašem naslovu potrkali tudi policisti.

Splet kot ledena gora

V znamenitem članku (The Deep Web: Surfacing Hidden Value) iz leta 2000 je Michael Bergman primerjal splet z ledeno goro, kjer je viden le manjši del nad gladino. Tu mislimo na splošno dostopne spletne strani, do katerih vodijo povezave na drugih straneh. Največkrat jih najdemo s konvencionalnimi iskalniki (Google, Bing, Yahoo), specializiranimi iskalniki in s sledenjem povezavam na preostalih straneh.

Ta del spleta (imenovan tudi clearnet) praktično ni anonimen in je tudi pretežno neškodljiv. Seveda tudi na normalno dostopnih straneh na nas prežijo virusi in prevare, a resnih težav z organi pregona si tam ne bomo nakopali, če jih ne bomo aktivno iskali. Prav tako je tudi verjetnost, da bi zajadrali na kakšno stran s pretresljivo vsebino, sorazmerno majhna. Na površju je voda topla, tokovi pa predvidljivi.

Tor šifrira povezavo od uporabnika do končnega vozlišča. Le končno vozlišče pozna resnični cilj, nihče pa ne pozna vira prometa.

Tor šifrira povezavo od uporabnika do končnega vozlišča. Le končno vozlišče pozna resnični cilj, nihče pa ne pozna vira prometa.

Spletne globočine (deep web) se imenuje del spleta, ki je normalno dosegljiv, a moramo za dostop poznati natančen naslov, uporabniško ime ali geslo ipd., zato iskalniki teh strani ne najdejo. Te strani niso dostopne vsem, temveč zgolj izbranim skupinam. Četudi zveni ime  precej zlovešče, ta splet verjetno uporabljate vsak dan: strežnike z obvezno prijavo, elektronsko bančništvo, nejavne profile na Facebooku, dinamično generirane strani in tudi čisto običajne spletne strani, do katerih povezava ni zapisana nikjer drugje (osirotele strani). To je tudi razlog, da je težko že oceniti, kaj šele natančno izmeriti obseg globočin spleta. V strokovnih krogih prevladuje mnenje, da spletne globočine vsaj za velikostni razred prekašajo običajni splet.

Če nadalje razvijamo miselno prispodobo ledene gore, najdemo povsem na dnu temačni splet (dark web), ki je namenoma težko dosegljiv in, kolikor je le mogoče, anonimen. Ta splet ni homogena arhitektura, temveč ga sestavlja vrsta temačnih omrežij (darknet), ki fizično tečejo v internetu (overlay network), a za dostop zahtevajo posebno programsko opremo. Najbolj znan zgled je Tor, precej priljubljena pa sta še I2P in Free­net. Med temačna omrežja bi tehnično lahko šteli tudi P2P z najbolj znanim predstavnikom BitTorrentom na čelu, čeprav navadno v tem kontekstu ne mislimo nanje.

Tor ni vsemogočen

Četudi se držimo vseh napotkov o varnem brskanju, Tor ni vsemogočen in teoretično dopušča možnost izsleditve uporabnika. Znano je, da NSA intenzivno razvija orodja za razkrivanje identitete na Toru, podobno verjetno počnejo tudi druge obveščevalne službe.

Izkoriščajo potencialne neodkrite ranljivosti v samem brskalniku, obetavnejši pa so drugi vektorji. V omrežje lahko vozlišča prispeva vsakdo z internetno povezavo in, čim več vozlišč nadzoruje napadalec, tem večja je verjetnost, da bo uporabnikov brskalnik kot prvo in zadnje vozlišče izbral kompromitirani vozlišči, ki lahko potem z analizo prometa ugotovita njegovo identiteto. Možni so tudi klasični napadi, denimo podtikanje zlonamerne kode v računalnik z okuženih strani, ki jih obiščemo prek Tora. Ko je računalnik okužen, nam nobeno orodje za anonimnost ne pomaga več, ker bo trojanski konj komuniciral neposredno s svojimi nadzornimi strežniki. Tudi to so razlogi, zakaj v Toru kljub navidezni popolni anonimnosti ni priporočljivo početi neumnosti.

Število uporabnikov Tora iz posameznih držav. Slika: Oxford Internet Institute.

Število uporabnikov Tora iz posameznih držav. Slika: Oxford Internet Institute.

Tor ali splet kot čebula

Tor je okrajšava za The Onion Router in je najbolj znano temačno omrežje, ki je bilo razvito z namenom, da bi omogočilo anonimno rabo interneta. Pri uporabi Tora brskalnik ves promet večnivojsko šifrira in pošlje vozlišču v omrežju Tor. Vsako vozlišče odšifrira en nivo, z njega prebere naslov naslednjega vozlišča in mu potem posreduje paketek. Po nekaj deset predajah zadnje vozlišče nešifrirano vsebino posreduje končnemu cilju, ta pa seveda ne pozna resničnega vira prometa. Tako nihče v celotni verigi ne pozna vsebine, cilja (razen zadnjega vozlišča in, seveda, cilja) in vira prometa. Tor ima določene pomanjkljivosti, ki ob nespametni rabi teoretično omogočajo identifikacijo uporabnika, ob primerni zaščiti pa je to najboljši možen približek anonimnosti v internetu. Potemtakem ni presenetljivo, da so Tor hitro posvojili tudi za nezakonite posle.

O Toru smo prvikrat pisali pred osmimi leti (Če nas popade paranoja …, Monitor 04/07) in odtlej je dozorel. Izpopolnili so tako sam protokol kakor tudi praktično izvedbo. Dandanes so na voljo paketi vsega potrebnega, ki jih preprosto namestimo in že lahko skočimo v Tor, ne da bi morali kaj posebej nastavljati. Obenem se je povečalo tudi število uporabnikov, presega dva milijona, in to je hitrost omrežja zvečalo do sprejemljivih ravni za normalno delo – pisanje sporočil, brskanje, ne pa za prenašanje večjih datotek ali celo torrentov. Več o varni povezavi v Tor si preberite v okvirčku.

Je to legalno?

Temačni splet in protokoli, ki ga poganjajo, so infrastruktura s pripadajočimi storitvami in kot taki popolnoma legalni. Kopica povsem legalnih razlogov je za uporabo Tora, recimo izogibanje cenzuri ali pa anonimno brskanje kar tako. Do tega imamo pravico, zato je med financerji omrežja tudi ameriška vlada. V teminah spletu veljajo isti zakoni in nezakonito je tisto kot drugod.

Temačni splet

Povezani smo v omrežje Tor in to nam omogoča dvoje: anonimno brskanje po spletu in dostop do strani, ki iz odprtega interneta niso dostopne (prepoznamo jih po končnici .onion). Kam pa sedaj? Lahko odjadramo na katerokoli stran, ki je dostopna tudi iz odprtega spleta, a to pri nas ni preveč zanimivo. Drugače je seveda v državah, kjer je internet cenzuriran, saj je tam Tor eden izmed načinov dostopa do blokiranih strani.

Šli bi v temačne kotičke, kako jih torej najdemo? Iz same definicije temačnega spleta sledi, da v njem klasični iskalniki niso uporabni. V temačnem spletu se ravnamo po imeniku. Na voljo so strani z urejenimi seznami strani, pri čemer noben seznam ni in ne more biti popoln.

Dober začetek so tako imenovane strani Hidden Wiki, ki delujejo kot Yahoo iz 90. let. Najbolj priljubljene so The Hidden Wiki, The Uncensored Hidden Wiki in whitepapers.virtualprivatelibrary.net/DeepWeb.pdf. Strani so lepo urejene po kategorijah, a hitro odmirajo in menjajo naslov. Na vrhu seznamov navadno najdemo splošne informacije o Toru, tehnične podrobnosti in napotke za varno rabo, potem pa sledijo dodatne kategorije: iskalniki, tržnice, forumi, anonimna e-pošta, družabna omrežja, politični aktivizem, knjige, filmi, hekerska orodja, pornografija itd. Obisk strani iz slednje kategorije odsvetujemo, še zlasti se izogibajte kakršnikoli povezavi s ključnimi besedami, ki namigujejo na otroke ali sladkarije. V Toru je precej otroške pornografije in posest te pornografije je v Sloveniji kazniva (176. člen Kazenskega zakonika). K temu sodi na primer že obisk in shranitev strani med začasne datoteke (cache).

V temačnem spletu nasploh ni najbolj modro kar povprek klikati povezav do strani, saj si verjetno ne želite naleteti na slike razčetverjenih ali hudo deformiranih ljudi, mladenk v akciji s konji, razpadajočih trupel ipd. To ni nujno nezakonito, zagotovo pa ni zdravo in lep čas ostane z vami.

Varna povezava v temačni splet

V odprtem internetu mrgoli zgodb, kaj vse hudega se je ljudem že zgodilo med brskanjem po teminah spleta prek Tora. Preberemo si lahko vse, od opisov vdorov v računalnike pa do obiskov plačanih morilcev na domu (vtipkajte “Tor horror stories” v YouTubu, a imejte v mislih, da je večina neresnično pretiravanje). Resnica je, kot vedno, nekje vmes in samo zaradi brskanja po Toru ne boste deležni ne obiska policije ne mafije, a kljub temu velja biti previden. K temu sodi tudi preventivna zaščita računalnika.

Toplo priporočena je uporaba Linuxa, ki je odpornejši proti različni nesnagi, ki kroži po vseh vrstah spleta in poizkuša okužiti vaš računalnik. Na voljo je posebna distribucija z imenom Tails (tails.boum.org), kjer je vse podrejeno anonimnosti. Teče s ključa USB ali optičnega nosilca in v računalniku ne pušča sledov. Za brskanje po internetu že privzeto uporablja Tor, zato ni treba ničesar nastavljati.

Mi smo bili malce smelejši in smo v računalniku ustvarili virtualko ter vanjo namestili svežo Linuxovo distribucijo Ubuntu, v kateri ni bilo nič osebnega (niti uporabniškega imena in gesla). Potem smo iz spleta prenesli Tor Browser (www.torproject.org/projects/torbrowser.html.en) in ga razpakirali v svojo mapo ter pognali. To je vse. Dvojni klik ikone Tor Browserja odpre predelani Firefox in že smo v Toru.

Za zagotavljanje anonimnosti je poleg zdravorazumskih ukrepov (nikjer vpisovati nobenih podatkov, ki bi nas lahko identificirali) treba upoštevati še naslednje: vtičniki in dodatki v brskalniku, s flashem in javo vred, lahko izdajo naš pravi IP, zato jih ne smemo uporabljati; piškotki nas lahko enolično identificirajo, zato naj jih brskalnik zavrača; uporaba odjemalcev P2P (BitTorrent ipd.) razkriva, kje smo; in vse iz spleta prenesene datoteke moramo odpirati, ko nismo povezani v internet.

Tor Browser je mogoče uporabljati tudi v Windows ali Mac OS X, kjer je namestitev enako preprosta, varni pa smo toliko, kot je zaščiten naš operacijski sistem.

Z uporabo opisane metode smo dovolj anonimni, da se nam ne bo zgodilo nič, če ne naročamo granat, kupujemo mamil ali nakazujemo bitcoinov teroristom. A tega tako ali tako ni pametno početi.

Iskalniki

Poznamo tudi iskalnike, ki iščejo po indeksiranih straneh. Neuradni Google temač­nega spleta se imenuje Grams in uporablja celo enako barvno shemo. Z njim je mogoče iskati po večini tržnic, a je za uporabne rezultate treba precej poizkušanja (ali znanja). Grams je manj inteligenten od Googla, rezultati pa so včasih precej drugačni od tistega, kar smo iskali. Priljubljena iskalnika sta še Torch in The Abyss. Zaradi narave omrežja imajo različne zbirke podatkov in prikazujejo različne zadetke, zato velja pri iskanju uporabiti vse.

Ahmia.fi je dosegljiv tudi iz odprtega interneta, a išče po Toru, zato je za dostop do zadetkov smiselno uporabljati Tor. Omogoča tudi dostop do strani v Toru iz navadnega interneta z uporabo vmesnika Tor2Web, a v tem primeru obiskovalci nimamo anonimnosti, ki jo omogoča Tor.

Grams je Google temačnega spleta.

Grams je Google temačnega spleta.

Ahmia.fi je iskalnik po straneh za Tor, ki je dosegljiv iz odprtega spleta.

Ahmia.fi je iskalnik po straneh za Tor, ki je dosegljiv iz odprtega spleta.

Kaj najdemo v Toru

V podjetju Trend Micro, ki se ukvarja z računalniško varnostjo, so letos izdali obsežno poročilo o temačnem spletu, za katero so dve leti nabirali gradivo. Uspelo jim je prečesati 3500 domen, med njimi je dve tretjini v angleščini, sledi ruščina. Ocenili so, da na temačnih tržnicah najpogosteje preprodajajo mehke droge, sledijo zdravila, trde droge in ukradene identitete. Približno tretjina prodanega blaga je marihuana, petina pa zdravila z omejenim dostopom, sledijo MDMA, LSD, metamfetamini, halucinogene gobe in heroin. Skupaj odpade na droge skoraj 90 odstotkov vseh prodanih artiklov. Velika večina uporabnikov seveda v temačni splet ne gre kupovat ali prodajat.

Našli so skoraj 9000 sumljivih strani: približno tretjina je v računalnik skušala podtakniti viruse, prav toliko je bilo namenjenih izogibanju omejitvam pri dostopu do interneta (proxy avoidance) in četrtina otroški pornografiji.

Omrežje Tor pogosto uporabljajo tudi trojanski konji in virusi, ki okužijo računalnike in želijo komunicirati s svojimi upravljavci. Najbolj anonimno lahko to naredijo prav prek Tora.

Tor in bitcoin sta kakor ustvarjena drug za drugega, zato ni presenetljivo, da je bitcoin praktično edina valuta v temačnem spletu. Dokler ga ne poizkusimo zamenjati za kaj drugega, je popolnoma anonimen, ves čas pa je vsaka transakcija docela sledljiva. Zato ni presenetljivo, da je kopica strani namenjenih pranju bitcoinov. V zameno za provizijo jih razpošljejo po vsem svetu na vrsto naslovov, dokler se očiščeni ne vrnejo nazaj v čisto denarnico. So celo strani, ki vam dolarsko protivrednost bitcoinov pošljejo po pošti – a neznancem zaupati naslov in denar je vse prej kot modro.

Na Toru lahko kupite tudi identiteto: ponarejene ali ukradene potne liste, številke kreditnih kartic, naročnine na različne strani, vizume, bančne podatke, ponarejene bankovce, osebne podatke in slike znanih ljudi (ne le zvezdnikov, tudi policistov ali sodnikov), umore itd.

Operacija Onymous

Proti stranem, ki v temačnem spletu prodajajo nezakonite izdelke, se organi pregona ves čas borijo. Največja racija je bila operacija Onymous, s katero so 5. in 6. novembra 2014 ugasnili 414 nezakonitih strani, med njimi tudi precej tržnic, tudi Silk Road 2.0, priprli so 17 oseb, zasegli za več kot milijonov dolarjev bitcoinov, 250.000 dolarjev gotovine, večje količine mamil, orožja in zlata.

Odkrili so, da je bil Silk Road 2.0 že od samega začetka pod nadzorom organov pregona, ki so imeli visoko v hierarhiji infiltrirane tajne agente. Zelo verjetno imajo v temačnem spletu svoje agente tudi na drugih priljubljenih straneh.

Iz druge roke

In smo šli gledat, kako težko je najti opisane izdelke in koliko stanejo. Zaradi narave omrežja (šifriranje povezav, slaba sledljivost, hitro hitro rojevanje in umiranje strani) je treba vedno nekako oceniti, ali so oglasi in informacije resnični ali ne. Zato lahko pišemo le o tem, kaj se oglašuje in najde v Toru, ne pa tudi, kaj dejansko dobavljajo.

Največja tržnica z drogami se imenuje Agora in ima več kot 20.000 oglasov. Na vseh forumih in seznamih jo hvalijo kot najzanesljivejšo. Od decembra 2013 si je ustvarila vdano zbirko ljudi, ki pa jih je avgusta letos začela grabiti panika. Agora je – domnevno zaradi novo odkrite ranljivosti v Toru, ki naj bi olajšala odkritje lokacije strežnikov – nehala delovati in je obljubila, da se vrne takoj, ko bo stanje jasnejše. Prodajalci in kupci so (začasno?) ostali tudi brez bitcoinov, ki so jih imeli naložene na strani. To je sprožilo ugibanja, ali ne gre za ponovitev tržnice Evolution, ki so jo ustanovili januarja 2014 in je hitro postala druga največja tržnica. Lansko racijo Onymous (glej okvir) je stran nedotaknjena preživela, potem pa so upravitelji marca letos nepojasnjeno izginili in z očitno prevaro odnesli za 12 milijonov dolarjev bitcoinov svojih strank.

Žezlo največje tržnice je prevzela stran Nucleus. Za registracijo tako kot na drugih tržnicah potrebujemo le uporabniško ime in geslo. Oglasi so pregledno urejeni po kategorijah in ponujajo različne vrste drog, kompromitiranih računov in kreditnih kartic, priročnikov, ponarejenih izdelkov, od ur do denarja, ključev za namestitev Microsoftove programske opreme, prisluškovalne elektronike, anonimnih kartic SIM, orožja itd. Cene so zelo različne, odvisno od čistoče izdelka, ugleda prodajalca, količine in tudi lokacije. Gram heroina stane 50–200 dolarjev, kokaina podobno. Potni listi in osebne izkaznice, ki zadostujejo za identifikacijo prek spleta, stanejo 20–100 dolarjev. Celotna avstralska identiteta bo vaša za 300 dolarjev, popoln ponaredek newyorškega vozniškega dovoljenja pa za dvakrat toliko denarja.

Precej cenejši so računi, ko omogočajo dostop do plačljivih strani. Že za 2 dolarja dobite uporabniško ime in geslo s časovno neomejenim dostopom do velikega ameriškega pornografskega založnika, podobne so tudi cene za Deezer, PayPal, Netflix ipd.

Pištola Glock 30 bo stala približno tisoč dolarjev. Na Nucleusu dobite praktično vse.

Na Nucleusu lahko kupimo tudi orožje. Glock 30 je približno dvakrat dražji kot na legalnem trgu.

Na Nucleusu lahko kupimo tudi orožje. Glock 30 je približno dvakrat dražji kot na legalnem trgu.

Silk Road 3.0 je še ena velika tržnica v Toru, ki je po policijskih racijah nasledila predhodnico. Tudi na njej najdemo zelo podoben nabor predmetov kot na Nucleusu in po zelo podobnih cenah. Če želite novo identiteto, je cena odvisna od tega, kako “vodotesna” mora biti. Kopije potnih listov in računov se dobijo že za nekaj deset dolarjev, pravi potni listi evropskih držav pa stanejo 1500 dolarjev in več, ameriški so še dvakrat dražji. Nekateri prodajalci ponujajo ukradene “popravljene” potne liste, ki bodo v prihodnosti preklicani in bodo na meji enkrat zapiskali, drugi ponujajo celovite pakete novih identitet.

Abraxas je še ena priljubljena tržnica, ki je še najpregledneje oblikovana. Tudi tu najdemo praktično vse: recimo kilogram GHBja (z uličnim imenom droga za posilstva) vas bo stal okrog 1300 dolarjev, ponarejena Versacejeva torbica 100 dolarjev, ponarejena ura Rolex kakšnih 200 dolarjev, nogometni dres pa 20 dolarjev.

Vse te tržnice delujejo podobno kot Ebay, le da je valuta bitcoin. Pravzaprav je bitcoin plačilno sredstvo, cene pa so v dolarjih in se sproti preračunavajo glede na vrednost bitcoina. To kaže, da prodajalci bitcoinu zaupajo kot anonimnemu plačilnemu sredstvu, ne pa kot hranitelju vrednosti, kar je posledica nestabilnosti te valute.

Skupno lahko naštejemo več deset tržnic. Zlasti manjše nastajajo in izginjajo skorajda iz dneva v dan – od začetka do konca pisanja tega članka je minilo 14 dni in seznam se je vmes krepko spremenil.

Še temačnejše temine spleta

Najdejo se tudi nenavadnejše strani, za katere ni čisto jasno, ali so resnične. Taka je stran C'thulhu, na kateri lahko najamete najboljše atentatorje, ki za vas pospravijo tarčo. Stran naj bi vodili nekdanji francoski legionarji. Umor naj bi stal 45.000 dolarjev, izginotje 60.000 dolarjev, prikaz umora kot nesreče pa 75.000 dolarjev. Ponujajo še posilstva za 8000 dolarjev, bombne napade za 7000 dolarjev in pretepe za 3000 dolarjev. Cene za javne osebnosti so višje. Ali je vse skupaj prevara, ne vemo.

Tržnica Abraxas je minimalistično oblikovana, a ima širok nabor izdelkov.

Tržnica Abraxas je minimalistično oblikovana, a ima širok nabor izdelkov.

C'thulhu domnevno vodijo nekdanji francoski legionarji in oglašuje umore po naročilu.

C'thulhu domnevno vodijo nekdanji francoski legionarji in oglašuje umore po naročilu.

So tudi še globlji, domala mitski deli temačnega spleta, ki jih brez povezav in denarja ni mogoče doseči. Krožijo govorice o tako imenovanih rdečih sobah (red room), kjer plačate ogled (stream) in potem po vaših navodilih mučijo in ubijejo ljudi. Podobna naj bi bila tudi zakladnica filmov umorov (snuff film), a jih zastonj ne boste našli. Pa razne inačice Human Experimenta, kjer naj bi tudi počeli zelo bolne stvari z ljudmi.

Na forumih je cel kup ljudi, ki trdijo, da so to videli na lastne oči, a se začuda nikjer nikoli ne najde noben posnetek zaslona, nobena povezava, skratka nič, kar bi dajalo kakršnokoli kredibilnost tem navedbam. Če upoštevamo še nizko hitrost omrežja Tor, ki preprečuje normalno gledljiv »streaming«, so te teorije bržkone privlečene za lase.

Dejstvo pa je, da si različni pedofilski krogi v temačnem spletu izmenjujejo povezave do šifriranih strežnikov, kjer imajo shranjeno otroško pornografijo. Najodmevnejši zgled je Avstralec Peter Scully, ki so ga februarja aretirali na Filipinih. Vodil je pedo­filsko združbo in tudi sam zlorabljal otroke. Je avtor filma Daisy's Destruction, v katerem je posnel svoje bolno izživljanje nad deklico. Film je žal pristen. Po besedah policistov gre za najbolj grozovit posnetek, kar so jih kdaj videli, je pa dostopen v temačnem spletu.

Vzpon in padec Silk Roada

Silk Road je bil najbolj znana nezakonita spletna stran v teminah spleta, na kateri je bilo mogoče kupiti v glavnem mamila. Delovati je začela februarja 2011 in je kmalu postala najbolj priljubljena in največja. To je bilo posledica dobre organiziranosti, preglednosti ter zaščite kupcev in prodajalcev pred prevaranti. Oktobra 2013 so aretirali ustanovitelja, Rossa Williama Ulbrichta z vzdevkom Dread Pirate Roberts, in zasegli bitcoine v vrednosti skoraj 30 milijonov dolarjev. Letos so Ulbrichta zaradi več kaznivih dejanj v povezavi s prometom z mamili in pranjem denarja obsodili na dosmrtno ječo. Polovili so tudi nekaj največjih prodajalcev mamil na Silk Roadu in jih prav tako obsodili na dolgoletne zaporne kazni.

Silk Road 3.0 ponuja najrazličnejše vrste drog, na sliki izbor kokaina.

Silk Road 3.0 ponuja najrazličnejše vrste drog, na sliki izbor kokaina.

Primer Silk Road se je sicer nekoliko zapletel, ko so dva preiskovalca zalotili, da sta med preiskavo na lastno pest izsiljevala skrbnika strani ter s podatki, ki jih je posredoval ob aretaciji, ukradla za milijon dolarjev bitcoinov.

Padec strani je bil le še vprašanje časa, ker je stran postala prevelika, da bi si lahko pred njo zatiskali oči. Žal z zapiranjem posameznih strani prometa z drogami v internetu ne moremo izkoreniniti. Mesec dni po zaprtju je že vzniknila stran Silk Road 2.0, ki se je organom pregona izmikala eno leto. Kmalu ji je sledila Silk Road 3 Reloaded, njena inačica pa je nastala tudi v drugem temačnem omrežju, I2P. Tem stranem je skupno le ime, vodili so jih različni posamezniki. Natanko to je problem, saj je v temačnem spletu v vsakem trenutku na desetine spletnih strani, na katerih je mogoče kupiti mamila, postavitev nove strani pa je zelo enostavna.

Kam po nadaljnje informacije

V splet, kakopak. V odprtem spletu sta dobra vira informacij DeepDotWeb in All Things Vice. Zelo dober vir informacij in zlasti povezav je Reddit s kanaloma Tor in deepweb. Še več informacij boste našli v samih teminah spleta, kjer ob brskanju po forumih in branju wiki strani odkrivate nove in nove povezave.

Predstavili smo nezakonite strani temačnega spleta, a lahko ga uporabljate tudi povsem zakonito, denimo za anonimno pošiljanje elektronske pošte ali naznanjanje nepravilnosti (whistleblowing). Pravzaprav je večina spletnih temin nadvse dolgočasna, a tega pač nihče ne izpostavlja.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki