Objavljeno: 27.10.2015 | Avtor: Jure Forstnerič | Monitor November 2015

Statusni simbol

Applov telefon je eden največjih statusnih simbolov zadnjih desetih let. Kljub kitajskim kopijam in poplavi odličnih androidnih telefonov, se je iPhone v glavah ljudi zasidral kot naprava, ki pooseblja čut za estetiko, preprosto rabo in odlično kakovost. Je izhodišče, s katerim se merijo vsi drugi pametni telefoni, od najcenejših do najdražjih.

Kot po navadi je novi iPhone še zmogljivejši, sploh po hitrosti enega jedra mu ni para.

Kot po navadi je novi iPhone še zmogljivejši, sploh po hitrosti enega jedra mu ni para.

Phone je pred osmimi leti (!) sprožil revolucijo pametnih telefonov in te naprave potisnil k množicam. Vsaj pri nas je to naredil posredno, prek cenejših androidnih telefonov. Ko se je začela resna ofenziva naprav z zasloni na dotik, so bili vsaj pri nas glavni Androidi, iPhone je bil nekakšen mit, ki so si ga privoščili le redki, pa še ti so se morali zanj občutno potruditi.

Uporabniki so te telefone ves čas počasi nadgrajevali in menjali, po neuradnih podatkih se v Sloveniji telefon menja na leto in pol. Tako so svoje prvotne Androide menjavali za novejše, boljše, vseskozi pa je veljalo prepričanje (pri velikem deležu uporabnikov še vedno velja), da je iPhone cilj, h  kateremu se na splošno stremi. Za to so med drugim krivi tudi izdelovalci Androidov, ki so dovolj solidne naprave ponujali le v najvišjih cenovnih razredih. Kup uporabnikov se je tako opeklo z vstopnimi napravami, ki so bile večinoma slabe, in prepričanje o slabih Androidih in iPhonih, pri katerih vse deluje, »kot bi moralo«, velja še danes.

Novi iPhoni naj bi imeli vsi enake procesorje, a ni tako – oznaka N71mAP kaže na to, da so procesor v našem testnem telefonu izdelali v TSMC. Ta telefon naj bi se tako manj segreval kot tisti, ki uporabljajo procesorje, izdelane v Samsungu.

Novi iPhoni naj bi imeli vsi enake procesorje, a ni tako – oznaka N71mAP kaže na to, da so procesor v našem testnem telefonu izdelali v TSMC. Ta telefon naj bi se tako manj segreval kot tisti, ki uporabljajo procesorje, izdelane v Samsungu.

A seveda že nekaj časa ni več tako – androidni telefoni srednjega ranga so danes odlični, iPhone pa si že nekaj časa težko prisluži najvišje mesto na zmogljivostnih lestvicah. Na voljo so strojno zmogljivejših telefoni, večji, manjši, lažji, tanjši. Seveda tudi cenejši. Najde se celo kakšna kombinacija telefona, ki v primerjavi z iPhoni ponuja več za manj (naš urednik bi, recimo, hitro omenil naprave Nexus).

Kljub temu se edino iPhonu prodaja iz leto v leto povečuje. Po zadnjih podatkih sta nova iPhone 6S in iPhone 6S+ znova podrla prodajne rekorde, sta torej najhitreje prodajana Applova telefona doslej. Drugim izdelovalcem pametnih telefonov (in tablic) gre, na splošno, slabo. Edini, ki so lahko s prodajnimi številkami, še bolj pa s potencialom zadovoljni, so kitajski izdelovalci. HTC se otepa rdečih številk, Sony razmišlja, da bi, tako kot prenosnike, opustil tudi telefone. LG z vsakim telefonom zasluži vsega nekaj centov, Samsungu ne gre bistveno bolje.

Glavna novost letošnjega modela je 3D Touch, zaznavanje pritiska, ki se v praksi obnaša podobno kot desni klik na računalnikih.

Glavna novost letošnjega modela je 3D Touch, zaznavanje pritiska, ki se v praksi obnaša podobno kot desni klik na računalnikih.

Očitno je Applova strategija že od samega začetka dobra, sploh če upoštevamo, da so kot prvi  ponudili res sposoben pametni telefon. Po našem mnenju so androidni telefoni po zmogljivostih in uporabnosti ujeli iPhone tam nekje pri Androidu 4.0. Tega so uradno izdali pred tremi leti, v praksi pa je bil v večini novih telefonov nameščen vsaj pol leta, če ne kar leto kasneje. Se pravi, da so bile androidne naprave prvih pet let v senci Applovih telefonov.

To se, očitno, pozna. V tem času so v Applu vzpostavili dovolj močne temelje, da lahko vsako leto na trg pošljejo telefon, ki je evolucija prejšnjega. Formula je zmagovita, telefoni se prodajajo z zagonom, ustvarjenim v preteklih osmih letih. Večje spremembe prinese vsaka druga generacija, nazadnje lani z modeloma 6 in 6+, ta sta iPhone po velikosti zaslonov približala androidni konkurenci.

Vzemimo ga v roke

Letošnja modela sta vmesna, konkretno 6S in 6S+ (4,7 in 5,5 palca). Nadaljujeta lansko zgodbo z nekaterimi dodatki, ki bi jih lahko (in verjamemo, da jih bo) marsikateri uporabnik enostavno spregledal.

Ohišje obeh je načeloma enako kot pri predhodnikih. Po novem je na voljo še v rožnati barvi, tej pri Applu pravijo »Rose gold«, torej zlata rožnata, lahko bi ji rekli tudi bakrena. Podatki razkrijejo, da je novinec za 0,2 milimetra debelejši in 14 gramov težji, a se tega v praksi ne opazi. V rabi je nov, močnejši aluminij, zaradi njega naj bi bil telefon trši – lani se je veliko pisalo o tem, da so se iPhoni 6 in (predvsem) 6+ radi krivili ob velikem pritisku, letošnji model je zato nekoliko trši.

Menimo, da gre za lep telefon, ki pa deluje vedno bolj povprečno. Za to so dokaj krivi tudi kitajski izdelovalci, ki so v tem času že zelo izpopolnili svoje kopije Applovih naprav, tako zelo, da se iPhone od spredaj na hitro že težko loči od kakega kitajskega modela. Ko ga vzamemo v roke, sicer takoj opazimo odlično kakovost in natančnost izdelave. Zadnja stranica je še vedno med lepšimi, čeprav še vedno moti štrleči objektiv fotoaparata, zaradi katerega naprava ne leži povsem zravnana z ravnimi površinami. Oblikovanje nekoliko kazijo tudi črte, v katere so pospravljene antene.

Na modelu 6S še vedno kraljuje zelo dober 4,7-palčni zaslon. Njegova ločljivost ostaja 1334 × 750 pik oziroma 326 pik na palec. Po tej plati so ga Androidi prehiteli, a resnici na ljubo težko ločimo ločljivosti od 300 pik na palec navzgor. Ima pa model Plus zato ločljivost »FullHD« (1920 × 1080 pik) in zato gostoto pik 401 pik na palec. Še vedno ločljivost ni za močnejše Androide običajnih 2560 × 1440 pik (577 pik na palec), vendar za to realno ni prav nobene potrebe.

V zaslon so pri Applu spravili poglavitno novost novih modelov, prepoznavanje pritiska. Zadeva se imenuje »Force Touch«. Gre za to, da se lahko zaslona dotaknemo kot doslej, lahko pa nekoliko močneje pritisnemo. S tem dobimo dodatno možnost za interakcije z vmesnikom. Ta tehnologija je že v rabi na Applovi uri in v sledilni ploščici prenosnika MacBook, a je na telefonu bistveno uporabnejša. Ta hip še ni veliko aplikacij, ki bi novost izkoriščale, se pa uporabnost že pokaže pri rabi vgrajenih Applovih aplikacij.

Med njimi je kar veliko takih, ki že ob močnejšem pritisku na ikono prikažejo nov hitri menu. Tako lahko neposredno z domačega zaslona sprožimo pisanje novega SMSa, iskanje programa v AppStoru ali odprtje novega praznega zavihka v Safariju. Učinek je posrečen, saj se preostanek zaslona zamegli, pozornost je preusmerjena na novi menu. Vse skupaj nekoliko spominja na desni klik na računalniku, si pa predstavljamo, da bodo programerji aplikacij našli še kako zabavno možnost rabe. Upamo le, da si ne bo kdo zvil prstov med divjim stiskanjem zaslona pri kateri od prihodnjih inačic Jeznih ptic.

Video lahko zdaj zajemamo pri ločljivosti 4K, privzeto pa še vedno ostaja 1080p pri 30 slikah na sekundo. Tudi v Applu se zavedajo, da bi lahko bil problem s prostorom, in spodaj navajajo, koliko prostora zajame minuta videa pri posamezni ločljivosti.

Video lahko zdaj zajemamo pri ločljivosti 4K, privzeto pa še vedno ostaja 1080p pri 30 slikah na sekundo. Tudi v Applu se zavedajo, da bi lahko bil problem s prostorom, in spodaj navajajo, koliko prostora zajame minuta videa pri posamezni ločljivosti.

Zmogljivost

Osrčje je novi procesor, enostavno imenovan Apple A9. Ta je po hitrosti enega jedra občutno hitrejši od lanskega modela (in tudi od vse konkurence), po skupni hitrosti več jeder pa je v vrhu, a zaostaja za drugimi zastavonošami (tudi za nedavno preizkušenim OnePlus Two). Na preizkusu Geekbench 3 je za eno jedro dosegel rezultat 2545, za več jeder pa 4439. Za primerjavo – Samsungov Galaxy S6 pride do 1480 pri preizkusu enega jedra in 4901 pri preizkusu več jeder. Lanski iPhone 6 je pri enem jedru dosegel 1544, pri več pa 2762.

V praksi se ta dvig hitrosti glede na lanski model manj pozna, kot se zdi po teh golih številkah. Je pa tudi res, da se te razlike večinoma bolj poznajo kasneje, ko pridejo nove, zahtevnejše aplikacije, predvsem igre. Zanimivo, da v Applu ostajajo le pri dveh procesorskih jedrih, očitno je njihov iOS res dobro prilagojen delu s takim procesorjem.

O procesorjih je v zadnjih dneh že zaslediti polemike, saj se je izkazalo, da sta v teh telefonih dve vrsti procesorjev, ki naj bi bili sicer enaki, a nista. Prve izdeluje Samsung v 14-nanometrski tehnologiji, druge pa tajvansko podjetje TSMC v 16 nm tehnologiji. Na papirju naj bi bili prvi ob enakih zmogljivostih varčnejši, manj naj bi se segrevali in bili tudi fizično malenkost manjši. Po pisanju različnih spletnih virov pa je ravno nasprotno. Hitrostnih razlik naj bi sicer ne bilo, se pa menda telefoni s Samsungovimi procesorji bolj segrevajo od tistih s TSMCjevimi. Kateri procesor uporablja telefon, lahko preverimo v programu Geekbench, kjer se za Samsungove pokaže oznaka N71AP, za TSMCjeve pa N71mAP. Naš testni primerek je sicer uporabljal slednjega.

Zmogljivost se je povečala tudi grafiki, tudi občutno je izboljšana glede na predhodnika, a bomo to res opazili pri novih igrah, ki bodo sposobne izkoristiti grafične mišice naprave. Pri grafiki je nekoliko nižja ločljivost zaslona glede na druge telefone celo prednost, saj je upravljanje z manj pikami, jasno, manj zahtevno.

Pohvaliti velja, da so v telefon vgradili 2 GB pomnilnika RAM namesto lanskega 1 GB. Roko na srce, bi si sicer želeli več – zastavonoše v androidnem taboru imajo 3 ali 4 GB. Pomanjkanje pomnilnika je težje rešiti s programerskimi zvijačami, ob redni rabi več programov (in veliko odprtih zavihkov v brskalnikih) ga enostavno zmanjka. iPhone pomnilnik sicer res odlično upravlja, kljub temu pa se prevečkrat zgodi, da se mora program, ki smo ga pred kratkim uporabljali, vnovič zagnati. To je sploh nadležno v kaki igri, kjer med igranjem dobimo klic, nato preverimo še kaj v spletu, ob preklopu nazaj na igro pa moramo od začetka.

Veliko je tudi kritik velikosti shrambe, ki jo ima uporabnik na voljo za datoteke in programe. Povsem se strinjamo z njimi. Osnovna različica naprave ima pogon, velik 16 GB, od tega moramo odšteti približno 1 GB, kolikor terja operacijski sistem. Preostalih 15 GB se zelo hitro zapolni, sploh ko namestimo nekaj iger. Z zadnjo generacijo operacijskega sistema, iOS 9, so sicer vgradili kar nekaj izboljšav, ki zadevajo manjše velikosti aplikacij, a je veliko iger, ki zasedejo več kot en GB prostora. Če k temu dodamo nekaj fotografij in kaj videa, bomo hitro prišli do povsem zapolnjene naprave.

Seveda so na voljo tudi različice z večjo shrambo, konkretno 64 in 128 GB, a kaj, ko so občutno dražje. Po našem mnenju bi morali osnovno različico zvečati na 32 GB, tako kot so storili drugi izdelovalci (Samsungov Galaxy S6, LG G4, OnePlus Two ...). Težava bo predvsem pri nekoliko manj veščih uporabnikih, sploh ko bo prišel čas za programsko nadgradnjo sistema, ki bo seveda zahtevala nekaj prostega prostora.

Fotoaparat

Kot vsako leto so tudi letos še izboljšali vgrajena fotoaparata. Tisti na zadnji strani ima zdaj 12 milijonov pik, na sprednji pa 5 milijonov. Applovi telefoni se že dolgo hvalijo z odličnimi fotografijami, tu ni nič drugače. Čeprav se najdejo telefoni z boljšimi aparati, pa je težko najti takega, ki bo v povsem samodejnem načinu, torej brez prilagajanj s strani uporabnika, dostavil tako dosledno dobre rezultate kot iPhone. Zelo zanimivo je zvečanje ločljivosti prednjega aparat, saj je imel predhodnik pri tem ločljivost le 1,2 milijona pik. Manija »selfijev« je očitno dovolj močna, da se ji uklonijo tudi jabolčniki.

Vmesnik fotoaparata sicer ostaja špartanski in preprost, a je to za veliko večino uporabnikov prej prednost kot slabost. Novost so t. i. žive fotografije (»Live Photos«), kjer se ob fotografiranju shrani tudi kratek trisekundni video. Po našem mnenju nepotrebna potrata prostora, sploh ker te videe  lahko pošljemo le drugim uporabnikom Applovih naprav, ki uporabljajo iOS 9.  

Nekoliko smo bili presenečeni nad podporo zajemanju videa v ločljivosti 4K. To sicer nekateri konkurenti znajo že dlje časa, a so v Applu pri takih korakih večinoma počasnejši. Zaradi velikosti, ki jo terja taka ločljivost (ena minuta videa zasede 375 MB prostora), je privzeti način sicer 1080p, 4K moramo sami poiskati v nastavitvah telefona (do tega prek aplikacije za fotografiranje ni mogoče priti). Kako zmogljiv je procesor naprave, pove tudi to, da lahko posneti video 4K urejamo tudi v vgrajeni aplikaciji iMovie. Po našem mnenju bo sicer trajalo še vsaj nekaj let, preden bo 4K postala dovolj razširjena, da bi si jo želeli tudi na telefonih. Sploh pa, naj spomnimo še enkrat – osnovni model ima le 16 GB veliko shrambo, kar z videi 4K kar hitro zapolnimo…

Če povzamemo, je torej novi iPhone 6S soliden telefon, ki ne prinaša presenečenj. Nekoliko je izboljšan od predhodnika, a težko rečemo, da je katera izmed novosti res velika. Še najzanimivejša je možnost 3D Touch, a bo zanjo treba še malo počakati, da jo bo izkoriščalo kaj več aplikacij.

Applova formula ostaja enaka, hitrost razvoja oziroma evolucije tudi. Če ne drugega, bomo imeli zdaj vsaj kakšne štiri mesece mir pred govoricami o tem, kaj naj bi prinesel iPhone 7.

iPhone 6S

Hitrost delovanja 9

Kakovost izdelave 9

Prodaja: www.epl.si, Telekom.

Cena: od 762 EUR.

Za:    Hitrost delovanja, kakovost izdelave.

Proti:    Cena, danes podpovprečna ločljivost zaslona.  

iPhone 6S+

Hitrost delovanja 9

Kakovost izdelave 9

Prodaja: www.epl.si, Telekom.

Cena: od 871 EUR.

Za:    Hitrost delovanja, kakovost izdelave.

Proti:    Cena. 

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji