Ko v brskalniku vtipkate naslov japonske spletne strani, se ta čez slabo sekundo odpre. V tem času so podatkovni paketki prepotovali večji del celinske Evrope, dno Sredozemskega morja, Rdeče morje in pod Indijskim oceanom do Pacifika na Japonsko. In nazaj. Ali pa so ubrali pot v nasprotno smer, prek Atlantika, čez ZDA in Pacifik. Povezljivost vseh naseljenih kontinentov zagotavlja zapleten sistem slabih 300 podmorskih kablov v skupni dolžini prek 800.000 kilometrov.
Roboti so med vsemi tehnologijami tista, ki v ljudeh še vedno vzbuja največ domišljije, ob tem pa tudi zelo različna čustva, od navdušenja, do strahu. Po drugi strani so najbolj nazoren dokaz, kaj lahko ustvarita človeški um in znanje. V sebi združujejo ogromno naprednih tehnologij, od mehanike do računalništva, že danes pa jih srečamo kot nepogrešljive pomočnike na zelo različnih področjih rabe. Vse bolj tudi v domačem okolju. Za razliko od računalništva smo tu šele na začetkih razvoja in z obeti, da to postane to najpomembnejša tehnologija današnje dobe.
Napredek v računalniških tehnologijah odpira povsem nove, doslej neslutene možnosti rabe v sodobnih avtomobilih. Računalniki v vozilih danes skrbijo za zabavo, informiranje, varnost, jutri pa bodo, kot kaže, celo samodejno vozili namesto nas. Zato najbrž ni presenetljivo, da se na pohod v avtomobile podaja celotna računalniška industrija, z Googlom, Applom in Microsoftom na čelu. S platformami, ki jih že poznamo z mobilnih naprav. Toda ob številnih prednostih se porajajo tudi nekateri dvomi, morda celo strahovi. A to najbrž ne bo zaustavilo nadaljnjega razvoja, ki obljublja pravcato revolucijo v avtomobilizmu.
Čari »širokih« posnetkov (panoramskih fotografij) so bili včasih pridržani za junake z močnimi računalniki in dobrimi živci. Danes, ko v ročnih računalnikih (nekateri jim še vedno pravijo »telefon«) najdemo večjedrne procesorje in spodobne fotoaparate, pa je izdelava panoramskih slik dostopna vsakomur.
Nazadnje smo se z zabavnimi elektronskimi igračkami pozabavali v prednovoletnem času kaka štiri leta nazaj. Takimi, ki v običajnih rubrikah naše revije morda ne najdejo mesta, ker so namenjene predvsem zabavi. V tem času se je marsikaj spremenilo, marsikaj pa je ostalo enako. Predvsem so se namnožili dodatki za mobilne telefone in tablice, še vedno pa lahko za nekaj evrov – in brez poštnine – dobimo zanimiv kos plastike z nekaj azijske elektronike, ki nam bo popestril popoldne ali dve.
Mi vemo. Prepričani smo, da novo leto prinaša nove izzive. Tudi v računalništvu. Zato smo pripravili Monitorjev nakupovalni vodnik za namizne in prenosne računalnike. Želimo namreč, da vstopite v leto 2014 tehnološko pripravljeni.
V angleščini je v zadnjih letih ena najbolj strah vzbujajočih fraz 'An update is available', oziroma, prevedeno v slovenščino, popravek je na voljo. Računalnikarji praviloma prisežemo po popravkih in se zavedamo njihove pomembnosti, četudi nam vzamejo kar nekaj časa.
Splet je od svojih začetkov ob nastopu 90. let kar nekajkrat korenito spremenil podobo. Če je bil sprva bolj ali manj skupek med seboj povezanih besedil, je v 90. doživel korenito preobrazbo s slikami, pozneje pa tudi z animacijami in video vsebinami. Že kmalu po splavitvi svetovnega spleta so se pojavili tudi poskusi, kako bi ga razširili v tretjo dimenzijo.
Kratica 4K se kot virus širi na področje večpredstavnosti. Prvi so jo vzeli za svojo prestižni televizorji, zatem projektorji, kaj hitro pa jim utegnejo slediti tudi prenosniki, tablice in celo pametni telefoni. Kako se 8,3 milijona slikovnih pik obnese v svetu televizorjev, smo tokrat preverili kar na treh primerkih.
Tridimenzionalno tiskanje se zdi nova čudežna tehnologija, ki bo osvojila in spremenila svet. Vsaj tako pravijo futuristi, ki so že uspešno napovedali leteče avtomobile, holografske zaslone in naravnost v možgane vdelane pametne telefone.
Potovati prek spleta je bistveno enostavneje, kot pa se fizično premikati po naši obli. Z malo truda se lahko v internet povežemo prek posrednikov, ki dajejo vtis, kakor da smo na drugi fizični lokaciji. Prav tako se lahko s sorodnimi tehnikami prek navideznih zasebnih omrežij (VPN) od doma povežemo v službeno omrežje in za vse praktične namene ne bo nobene razlike, kot če bi bil naš računalnik fizično v službi. Obenem lahko te tehnike uporabimo zato, da naš ponudnik dostopa do interneta ne more videti, kaj gledamo, internetne strani pa ne, kdo smo in od kod prihajamo. S tem dosežemo dvoje: anonimnost in dostop do blokiranih vsebin.
Dokler Apple ni izdal iPada Mini, tablic z osempalčnimi zasloni praktično ni bilo, zdaj pa so imeli izdelovalci že leto dni časa, da dostavijo svoje naprave z enako velikimi zasloni.
Na našem zadnjem preizkusu androidnih tablic je Asus pobiral prva mesta. To je bilo od izdelovalca, ki mu je Google zaupal izdelavo tablice Nexus, tudi pričakovati. Žal Asus kljub temu ne more iz svoje kože in tako poizkuša napraviti celotno plejado tablic, ki pa so včasih daleč od najboljših izdelkov.
Tako kot je Applov iPad Mini zakoličil 8-palične zaslone tablic, je za 7-palične zaslone pred njim storil prvotni Googlov Nexus 7. Ta tablica je presenetila predvsem z nizko ceno, saj so bile tablice okoli 200 evrov prej vedno v domeni neznanih kitajskih izdelovalcev. Ti so se proslavili predvsem s podpovprečnimi izdelki, med katerimi je tu in tam kateri presenetil.
Leto je naokoli in Samsungova presenetljiva uspešnica, tablica/telefon Galaxy Note, se je rodila v tretje. Še vedno, ali morda bolj kot kdaj prej, velja, da gre za pametno napravo, ki je bodo veseli ljudje z globokimi žepi. Tretja različica je namreč najdražja in največja doslej.
Jesen je kakor nalašč za mobilne novosti. Prihaja praznični čas velikih nakupov in vsi večji izdelovalci pametnih telefonov so predstavili svoje paradne konje, večina jih tudi že prodaja. Novosti je zelo veliko in izbira bo težka. Kot vedno, vam bomo na pomoč priskočili mi. Že v tej številki vam predstavljamo zajeten šopek najpomembnejših.
Oceniti hitrost neke naprave je težava, ki obstaja tako dolgo kot same naprave. Najmanj natančna in v resnici popolnoma nenatančna ocena je primerjava frekvence delovanja procesorja, ki jo poganja. Pri isti frekvenci sta lahko dva procesorja različnih arhitektur popolnoma različno hitra, ker ukaze izvajata na popolnoma drugačen način. Na hitrost vpliva stopnja paralelizma v procesorju, »inteligentnost« procesorja (predvidevanje vejitve...) način izvajanja ukazov (mikro operacije ali strojna realizacija) in še marsikaj. Da o količini in realizaciji predpomnilnika, pomnilnika in drugih vezij (grafika in ločljivost le te!) niti ne govorimo.
Sony nas je z novim oblikovanjem prejšnje najdražje Xperie navdušil in oblika se je z manjšimi popravki ohranila tudi v naslednici Z1. Japonci na linijo naprav Z stavijo veliko in do zdaj še noben izdelek s to črko v imenu ni razočaral.
Korejski LG še zdaleč ni novinec med izdelovalci pametnih telefonov, a kljub temu do nedavna ni veljal za enega glavnih igralcev na področju naprav z operacijskim sistemom Android. Res so Korejci razvili prvi telefon z dvojedrnim procesorjem in prav tako pametnjakoviča s 3D kamero, a uporabnikov njihov trud ni prepričal. Vse do prihoda Nexusa 4. Tokrat predstavljamo njegovega duhovnega naslednika.
Apple je pri vsaki izdaji novega telefona obdržal prejšnjega v ponudbi kot cenejšo alternativo, tako da je manj zahtevnim uporabnikom ponudil nekoliko cenejši nadomestek. A zaradi vse večjega pritiska s strani cenejših androidnih naprav je primoran to taktiko prilagoditi – nastal je novi, cenejši iPhone 5C.
Apple je s svojim pohodom na trg pametnih telefonov v zadnjih letih dobro premešal karte velikim igralcem in posredno poskrbel za zaton tistih, ki niso zmogli dovolj hitro prilagoditi svoje retorike in tehnologije. S črko S nadgrajeni model 5 je prvi, na katerem Jobs ni pustil osebnega pečata. Je Apple še zmožen priganjati konkurenco in dvigati meje v mobilni telefoniji? Ali je mobilni telefon kot tak dosegel vrhunec in zgolj čaka na nadomestilo v obliki pametnih ur ali očal?
O tem, da postajajo telefoni vedno večji, ni nobenega dvoma. Včasih so bili veliki kot vžigalniki, danes so skorajda velikosti loparjev za ping-pong. Bolj je zanimivo, da se tablice manjšajo. Da, še vedno so na voljo tudi 9- in 10-palčni modeli, toda vedno več jih je velikosti 7 ali 8 palcev. Bosta obe vrsti naprav morda nekoč konvergirali v eno samo?
Urejanje in obdelava slik z računalniki ni nova pogruntavščina in je že vrsto let tako rekoč standard pri delu s fotografijami. Predvsem Applove tablice so, ker so pač med kreativci vseh vrst nekoliko bolj priljubljene, zahtevale, da se razvijalci posvetijo tudi ponudbi resnejših programov za ta sistem.
Včasih se zdi, kot da so prave filmske in video kamere postale tako rekoč odveč. Morda jih še rabijo v svetu studijske tehnologije, pa za ustvarjanje hollywoodskih celovečercev ali prenose športnih dogodkov, za vse drugo pa je mogoče poskrbeti z drugimi napravami, kot so telefoni in pa seveda digitalni fotoaparati. Ali res?
Redno varovanje podatkov in shranjevanje z računalnikom opravljenega dela je načelo, ki ga sleherni uporabnik nam ljube tehnologije prej ali slej osvoji. Učna ura, ki je žal praviloma sestavljena iz lastnih napak, po možnosti izgub, se posameznika prime kot alkohol praznega želodca, hitro in z bolečo glavo na koncu. Apple si prizadeva težave omiliti, a moramo kljub temu marsikaj postoriti tudi sami.
Varnostno kopiranje podatkov bi prav lahko šteli med gospodinjska opravila. Izvajati ga je treba redno, najbolje vsak dan. Dokler stvari tečejo po načrtih, tega opravila sploh ne opazimo. Kako pomembno je, se zavemo šele, ko bi varnostno kopijo nujno potrebovali, pa ni bila narejena. Ogledali smo si osnove varnostnega kopiranja in načine, kako lahko svoje podatke zavaruje domači uporabnik, ki za ta namen ne želi potrošiti (preveč) denarja in podatkov postaviti na ogled vohljačem v internetu.
Nobena skrivnost ni, da imajo države obveščevalne in protiobveščevalne agencije, ki zbirajo podatke o početju drugih držav. Tudi ni nobena skrivnost, da elektronske komunikacije z internetom na čelu ponujajo izvrstne možnosti za nadzor in prisluškovanje. Kljub temu je razkritje britanskega časnika Guardian, kako NSA množično prestreza elektronske komunikacije in vohuni za svojimi državljani in tujci, dvignilo neznansko veliko prahu.
Računalništvo je na prehodu med vladavino osebnih računalnikov in današnjimi vse bolj mobilnimi napravami. Toda medtem, ko poteka ta prehod, se na obzorju nakazuje že naslednji val, ko računalniških naprav ne bomo le nosili s sabo, marveč kar dali nase. Pametna očala, ure in tudi druge naprave, ki si jih lahko nadenemo, burijo domišljijo, všečne so, se pa ljudem tudi upira, da bi jim preveč posegle v življenje.
Fujitsujevi izdelki, ki zadnjega pol leta prihajajo k nam na preizkus, so si tako različni, da je težko verjeti, da jih izdeluje isto podjetje. Poleg pokritosti vseh možnih segmentov zabavne elektronike še bolj preseneča razpon materialov, oblikovanja in kakovost izdelave.
To poletje je Asus v sodelovanju z Googlom že predstavil naslednika uspešne sedempalčne tablice Nexus 7. Tik pred tem pa je na trg poslal lastno napravo z enako velikim zaslonom in možnostjo povezave v mobilno omrežje.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
