Bi si želeli učinkovitega orodja za reševanje sporov med programi, katerih namestitve se med seboj "ne prenesejo" ? Možnost ustvarjanja nekakšnih programskih profilov? Ne nazadnje, omogočiti podmladku, da varno in odstranljivo v vaš službeni računalnik namesti Britney screensaver 2006? SVS 2.0 je vse to in še kaj.
Microsoftov Office je nesporni vladar na trgu pisarniških programov, a je za marsikoga predrag, za manj zahtevne uporabnike pa tudi preveč zmogljiv. Primernejša izbira za prve je OpenOffice.org, za uporabnike s skromnimi potrebami pa je še vedno preveč zmogljiv. Slednjim bi utegnil pomagati KOffice.
Zavedanje najrazličnejših nevarnosti, ki prežijo na nas v svetovnem spletu, se je v zadnjem času skokovito povečalo. Vedno več posameznikov in podjetij se ozira po programski opremi ali po namenskih varnostnih napravah, ki bi jim omogočile varno poslovanje in jih v določeni meri razbremenile. Vsemu povpraševanju seveda hitro sledi ponudba, na trgu se je že znašlo precejšnje število namenskih varnostnih naprav. Ogledali smo si, kako in na kakšne načine se izdelovalci lotevajo težav in ali so upravljavcem omrežij in varnostnim inženirjem res v pomoč.
Zapisovalniki DVD so se v naših računalnikih že povsem udomačili. Spodoben zapisovalnik stane le še okoli 10 tisočakov, tudi nosilci so na voljo za manj kot 100 tolarjev za kos. Zato ni presenetljivo, da so iz računalnikov že skoraj povsem izrinili le nekaj tolarjev cenejše zapisovalnike CD.
Večpredstavnost v dnevnih sobah naših domov že dolgo ni več omejena samo na televizijo in radio. Računalniška industrija čedalje bolj steguje svoje lovke tudi v ta kotiček doma. Tokrat predstavljamo naprave, ki so namenjene predvsem povezovanju računalnikov z avdio/video napravami.
Redkokatera tehnologija je doživela tako hiter razmah in uporabo kot omrežne tehnologije za izmenjavo datotek enak-z-enakim ali P2P (peer to peer). Očitno je možnost dostopa do brezplačnih oziroma, bolj rečeno, neplačanih vsebin za uporabnike spleta vendarle preveč mamljiva, da je ne bi izkoriščali v velikem obsegu. In obseg je dandanes zares velik, saj ga uporablja na milijone uporabnikov. Ocenjujejo, da izmenjava datotek obsega kar 75 odstotkov vsega prometa po spletu. Večinoma gre seveda za prenos filmov, glasbe in računalniških programov (kamor seveda spadajo tudi igre). Pravzaprav je izmenjava prek P2P celo eden izmed poglavitnih razlogov za to, da se uporabniki sploh odločajo za širokopasovne dostope.
Večpredstavni centri računalnik Izkorišča le omejeno, bolj ali manj le kot diskovni strežnik. Na voljo pa je še druga možnost prenosa večpredstavnih vsebin, ki se računalnika bolj oklene. Omogoča namreč tudi zmožnost predvajanja in upravljanje same vsebine. Vloga naprav, ki jih opisujemo v nadaljevanju, je torej povečini le žični ali brezžični prenos slike in zvoka, ki ga ustvari računalnik (ali kakšna druga A/V naprava) do želenega cilja - dnevne sobe.
Zgodilo se je že, da so izvajalci raznih gradbenih del, na primer ob gradnji avtoceste, po nesreči presekali glavno optično vlakno, ki je povezovalo tisto območje s preostalo Slovenijo. Utihnili so zvonci fiksnih in mobilnih telefonov, bankomati so nas polni denarja obveščali, da ne delujejo, in, kar je za marsikoga najpomembneje, tudi internet je obnemel. Panika...
Procesorji so poleg močnejših grafičnih kartic v zadnjih letih postali ključni porabniki električne energije, če primerjamo vse komponente. Porabo (s tem pa tudi hrup ventilatorjev) je mogoče zmanjšati tako, da znižamo napetost na procesorju in njegovo delovno frekvenco, ko celotne njegove moči ne potrebujemo (npr. pisarniško delo). O porabi računalnikov bomo govorili v eni od prihodnjih številk, tokrat pa smo si ogledali majhno, a uporabno orodje za nadzor napetosti in frekvence procesorja kar iz Oken.
Storitev pritisni in govori (Push to talk) ni povsem nova; izdelovalci telefonov in operaterji so jo začeli preizkušati že pred tremi leti, a od takrat se je prijela predvsem v ZDA. Pri nas jo je pravkar splovil Mobitel.
Prenosniki z Intelovimi dvojedrnimi procesorji Core Duo so pošteno razburkali dogajanje v računalniški industriji. Presenetljivo hitro se jim je z modelom Visconte 1300 pridružil tudi Prestigio, izdelovalec cenovno dostopnih, a kljub temu dobrih prenosnikov.
Pinnacle Studio Plus 10 je zadnja različica priljubljenega orodja za obdelavo video posnetkov in fotografij. Namenjen je predvsem začetnikom, po tokratnem napenjanju mišic pa bi morali biti z njim zadovoljni tudi nekoliko zahtevnejši uporabniki.
V velikanski Pentaxovi ponudbi žepnih digitalnih fotoaparatov spada Optio M10 med preprostejše fotoaparate s tipalom šest milijonov pik. Na pogled všečen in preprost fotoaparat, ki je na strani sprožilca malce odebeljen, saj se v tem delu skriva prostor za dve bateriji AA. S to odebelitvijo pa so poskrbeli, da je fotoaparat mogoče držati in upravljati zgolj z desnico, ne da bi ga bilo treba preprijemati. Z merami 9 x 6 x 2,5 centimetrov se lepo prilega žepu. Menujske tipke so lepo občutljive za pritisk, edino gumb za optično povečavo je nerodno plitek in gladek. Pohvaliti gre zelo domiseln uporabniški vmesnik, saj ponuja zelo veliko načinov zajemanja slik, ki so predstavljeni zelo nazorno s prisrčnimi ikonicami. Za popolne laike pa je gumb t. i. "green mode", ki fotoaparat popolnoma poenostavi in onemogoči razne nastavite in postavi fotoaparat v popolnoma avtomatski način. Zaslon LCD, velik kar šest centimetrov, je videti kar impresivno, a prikazana slika ni taka. Zmore le 115 tisoč pik (drugi fotoaparati jih imajo vsaj enkrat več), to pa se pri tako velikem zaslonu zelo pozna. Slika je zato moteče mrežasta.
Pentax Optio E10 nima najvitkejše postave v svojem razredu. Ohišje na prvi pogled ne deluje najbolj trdno, najbolj problematična so vratca prostora za baterije, ki so videti zelo krhka. Ko so enkrat baterija in kartica na svojem mestu, pa je občutek v roki bolj gotov in mislimo, da bi Optio E10 brez težav preživel tudi kak ne posebno hud padec.
Pentax je predstavil nov model Optio A10, ki se ponaša s kar osem milijonov točkovnim tipalom. Malce pretirano za žepni fotoaparat inlede na to, da je za kakovostno fotografijo zadosti že tipalo s tremi milijoni pik. Pa vendar,če želimo večjo sliko, nam pride zmogljivost Optio A10 še kako prav. M10 je malce pdoben osnovnejšemu modelu, le da je ta malenkost elegantnejši inanjši, saj ne uporablja navadnih baterij, temveč litijski akumulator, ki naj bi zdržal do 150 posnetkov. Fotoaparat je mogoče upravljati le z eno roko, menuske tipke so lepo razporejene in dosegljive ter občutljive z pritisk. Pentax je v fotoaparatu uporabil tudi novo tehnologijo stabilizatorja slike. Ta se po želji vklopi med zajemanjem slike, lahko pa ga že med samim iskanjem ročno vklopimo s pritiskom na poseben gumb, vendar le, če aparat držimo z obema rokama. Žal je gumb zelo tog in s tem, ko ga držimo, povzročamo dodatne nepotrebne tresljaje.
Na videz skoraj povsem enaka aparata Olympus FE-130 in FE-140 že na pogled izdajata, da sta namenjena manj zahtevnim uporabnikom digitalne fotografije. Na to opozarja predvsem gumb za izbiro programa oz. funkcij aparata, ki je razmeroma skromen.
NEC Versa P550 spada v poslovno ponudbo prenosnikov tega podjetja. Prenosnike družine P v primerjavi z drugimi modeli tega podjetja namreč odlikuje obširnejša ponudba razširitev - med drugim lahko nanje priključimo tudi replikator za vmesnike.
MSIjev prenosnik Megabook S260W se že na prvi pogled zelo očitno spogleduje z Applovimi iBooki. Gre za majhen in lahek prenosnik, ki je povsem bele barve. Uvršča se med ultra lahke modele, saj tehta le 1,8 kg, pa tudi v debelino ga je manj kot 3 centimetre. V ohišju je tako dovolj prostora za zaslon z diagonalo 12,1 palca, ločljivost slike na zaslonu pa je 1280 × 800 pik.
MSIjev Megabook M645B spada med prenosnike, ki imajo zaslon z diagonalo 15,4 palca in ločljivost 1280 × 800 pik. S svojimi zunanjimi merami ne izstopa, s težo manj kot 3 kg pa je primeren tudi za tiste, ki računalnik bolj pogosto prenašajo naokoli.
Applov pohod z novimi, na Intelovi strojni osnovi temelječimi računalniki se nadaljuje. Novi prenosnik z imenom, ob katerem se zatika jezik, MacBook Pro, so napovedali na januarskem MacWorldu, zdaj pa se je znašel tudi v naših krajih.
Kyocera v svoji ponudbi vsekakor daje prednost črno-belim laserskim tiskalnikom, saj ima izbor barvnih laserskih tiskalnikov dokaj okrnjen. Trenutno sta na voljo le dva taka modela, ki tiskata do velikosti A4. Preizkusili smo šibkejšo različico, model FS-C5020N. Od zmogljivejše se razlikuje le po hitrosti tiskanja in, seveda, ceni.
Kyocera FS-1030D je v bistvu nadgradnja modela FS-1020. To pomeni, da gre za črno-beli tiskalnik nižjega cenovnega razreda. Na videz sta skoraj enaka, v notranjosti pa se skriva bistvena razlika. Izboljšana je seveda hitrost izpisa, za boljšo zmogljivost tiskalnika so poskrbeli s procesorjem, ki ga uporablja tudi močnejši model FS-1920, in za nameček dali velik poudarek ekonomičnosti izpisa.
Kodak svojo paleto aparatov nenehno nadgrajuje, hkrati pa ponuja res veliko število modelov, ki se med seboj pogosto razlikujejo le v malenkostih. EasyShare Z650 je še eden v vrsti Kodakovih aparatov z veliko optično povečavo, ki ga med drugim odlikuje tudi ugodna cena in dokaj majhne mere ohišja (za aparat iz razreda izdelkov z veliko optično povečavo). Gre za aparat s tipalom s šestimi megapikami in objektivom z desetkratno optično povečavo. Objektiv žal ne dopolnjuje stabilizatorja slike, tako da bomo pri veliki optični povečavi dobili ostre slike le, kadar bo osvetlitveni čas res kratek, oz. bomo slikali s stativom. Poleg zaslona LCD, velikega 2 palca, ima tudi elektronsko kukalo.
Spletnih sistemov za urejanje vsebin je veliko in izbira ni lahka. Po marsikaterem merilu je med najboljšimi odprtokodna Joomla.
HPjev Photosmart M517 je namenjen uporabnikom, ki slikajo predvsem v samodejnem načinu, po menujih pa se redko sprehodijo in ročno nastavljanje jih ne zanima. Gre za dokaj majhen in lahek aparat s tipalom s pet milijoni svetlobnih elementov. Objektiv ponuja trikratno optično povečavo. Zaslon LCD je velik dva palca. Slike shranjujemo na kartice SD, aparat pa ima tudi 32 MB vgrajenega pomnilnika.
Biometrija je vsekakor področje, ki bo iz dneva v dan vse bolj navzoče v naših življenjih. Če se samo spomnimo preverjanj, ki se jih v zadnjem času gredo Američani na svojih mejah...
Domet je ena večjih rakavih ran brezžičnih omrežij. Vse prehitro se uporabniki znajdemo na robu pokritosti brezžične dostopne točke, kjer je signal ponavadi preslab za zanesljivo in spodobno hitro povezavo. Rešitev je več: ena izmed njih je uporaba namenskega ojačevalnika signala.
Veliki monitorji LCD so na trgu na voljo že precej časa. Prve 30-palčne modele smo tako preizkusili že pred nekaj leti. Dellov novinec, 3007WFP, pa je vendarle nekaj povsem novega.
Casio Exilim Z-850 ima v majhnem kovinskem ohišju tipalo s kar osmimi megapikami, tako da aparat ponuja slike visoke ločljivosti, pa ga kljub temu lahko vtaknemo v bolj ali manj vsak žep. Poleg trdnega ohišja je njegov zaščitni znak tudi velik, 2,5-palčni zaslon, ki sega skoraj čez vso zadnjo stran aparata. Pohvaliti moramo to, da jim je v Casiu vendarle uspelo vgraditi v aparat tudi optično kukalo - to pride pri slikanju v slabših svetlobnih razmerah ali skoraj v temi zelo prav. Tudi zaslon moramo pohvaliti: je namreč zelo svetel in se dobro obnese tudi, kadar močna sončna svetloba pada neposredno nanj.
LinkStation je v zunanje ohišje zapakiran navaden 3,5-palčni disk zmogljivosti 300 GB (dobavljiva je tudi 160 in 250 GB različica). Medtem ko navadne take izdelke priključimo na vmesnik USB, Linkstation z omrežnim kablom priključimo v domače omrežje na usmerjevalnik ali omrežno stikalo. Sledi namestitev omrežnih parametrov (naslov IP, možna je tudi samodejna dodelitev prek DHCP), nato pa disk oz. njegovo vsebino že lahko prikličemo iz poljubnega računalnika v omrežju. Linkstation pozna tako Windows kot tudi Mac OS X sistem deljenja datotek, vgrajen pa je tudi strežnik FTP.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
