Živijo, računalnik
V znanstvenofantastičnih filmih, sploh seriji Zvezdne steze, smo se privadili zamisli, da se bomo z računalniki pogovarjali. Počasi res gremo v to smer.
V znanstvenofantastičnih filmih, sploh seriji Zvezdne steze, smo se privadili zamisli, da se bomo z računalniki pogovarjali. Počasi res gremo v to smer.
Hpjev novi večopravilni tiskalnik, Officejet Pro 8710, je namenjen domačim in drugim manjšim pisarnam, ki si želijo z eno napravo zapolniti čim več potreb. Tako deluje v vlogi optičnega bralnika, kopirnega stroja in faksa, ponuja pa tudi malo morje uporabnih funkcij. Je sorazmerno velik, zelo podoben tokrat preizkušenemu Canonovemu Maxifyju MB2750.
Canonov novi Maxify MB2750 je razmeroma velika brizgalna večopravilna naprava, namenjena manjšim pisarnam (tudi domačim) in delovnim skupinam. Gre za tiskalnik, ki ponuja tako barvno tiskanje kot optično branje, kopiranje in faksiranje.
Izdelovalci brizgalnikov so v zadnjih nekaj letih občutno znižali ceno izpisov, obenem pa začeli vedno večjo pozornost posvečati napravam, primernim tudi za manjše pisarne. Tudi tam so tradicionalno vladali laserski modeli, zdaj pa so tudi ti brizgalni povsem primerljivi po cenah izpisov, z novo generacijo pa tudi po hitrostih. Za povrh so tudi dobro opremljeni.
Čredica belo modrih avtomobilov na elektriko, brez izpušne cevi, pridno čaka na 12 postajališčih po mestu in na ljubljanskem letališču. Slišali jih verjetno niste, ker so zelo tihi. Gotovo pa ste kje videli članek ali oglas za Avant2go »car sharing«? No, tole ni oglas, temveč osebna izkušnja čisto navadnega uporabnika.
Četudi so računalniki danes vsenavzoči, je pretvorba iz analognega v digitalno (in obrnjeno) še vedno presenetljivo nadležna. Google se je tokrat s svojo algoritemsko močjo spravil nad »foto skenerje« in nas prijetno presenetil.
Pod besedo »Fischertechnik« si verjetno predstavljamo igračo. Računalniško krmiljeno, pa vendarle igračo. A njihov 3D tiskalnik je tudi še kaj več.
Snemanje prostorskih, 360-stopinjskih fotografij in video posnetkov je naslednja tehnološka moda, ki sledi akcijskim kameram, pa tudi običajni panoramski fotografiji. Samsungova kamera Gear 360 je prvi znanilec teh izdelkov, ki bodo obenem tudi tesno povezani s prikazovalniki za navidezno resničnost. Toda ali končni rezultat zadovolji ta velika pričakovanja?
Računalniška industrija se že nekaj časa ukvarja z ohlajajočim se trgom osebnih računalnikov, vse večkrat pa naletimo na različne zamisli, kako bi računalnike prevetrili in jim dodali še kaj več.
Telefonov znamke Motorola v Sloveniji skorajda ne pomnimo več, izginili so nekako takrat, ko je izumrli mini modeli Startac, pametnih (beri Androidnih) modelov pa k nam nikoli ni bilo. Do sedaj, ko se je novi lastnik, Lenovo, odločil, da smo jih menda vredni.
Samsung si je v zadnjih letih prisvojil levji delež trga pogonov SSD. Tokrat smo dobili na preizkus različico OEM novega pogona PM961, ki napoveduje širši javnosti dostopni 960 EVO.
Nikon ima v prodajni paleti zelo širok nabor različnih aparatov DSLR, novi model D500 pa je namenjen športnim fotografom in zahtevnejšim amaterjem. Na prvi pogled bi se glede na ceno in velikost aparata zdelo, da uporablja tipalo polnega, 35. mm formata, nekoliko presenetljivo je v rabi tipalo manjše velikosti, znane tudi kot APS-C. Razlog za to je predvsem doseganje višjih hitrosti pri zajemu in obdelavi fotografij. Aparat je torej naslednik zdaj že šest let starega D300S.
Nikonov D3300 je prišel na trg pred več kot dvema letoma in nas prepričal s kombinacijo kakovostnega tipala, majhnega in lahkega ohišja ter enostavno rabo. Zdaj so ga nadomestili z novim D3400, ki menda ohranja prednosti predhodnika in jih še nekoliko nadgrajuje.
Huawei Y5 II ima smolo, da smo ga preizkušali poleg telefona General Mobile 4G Dual. Že tako ne gre za konkurenčen telefon, ob 4G Dual pa ga je kar težko jemati resno. Oba sodita v najnižji cenovni razred, a bi šlo težko za bolj različni uporabniški izkušnji. Oba imata operacijski sistem Android, toda Y5 II žene Android 5.1, General Mobile 4G Dual pa je rezultat programa Android One, ki ga vodi Google in poganja Android 7.0. Na Huaweiju je prek Androida navešena še njihova preobleka in rezultat je slab.
V Sonyju so se letos odločili, da bodo pokopali Xperio Z, in obudili so novo serijo telefonov z oznako X. Tako smo letos že dobili dve Xperii, ki sta skušali priti na vrh. Xperia X in predvsem X performance sta bila telefona, ki sta na papirju delovala dovolj solidno, da bi z njima Sony lahko pokril zahteve v najvišjem cenovnem razredu. Ko smo ju dobili v roke, je X razočarala, saj ni bila vodotesna in za ceno, ki sodi v vrh, ni dostavila zadovoljive strojne moči. X Performance pa je zelo dober telefon in tisto, kar smo od Sonyja dobivali zadnja leta. Lepa naprava je bila strojno zmogljiva in je skušala pritegniti s fotoaparatom, a ta je imel zdaj že klasično težavo s Sonyjevo aplikacijo, ki se že leta ne zna sestaviti v stabilen in hiter vmesnik za slikanje.
Tako kot pri modelu 4G Dual je pri GM 5 Plus prijetno presenečenje Android 7.0 in ker gre za še enkrat dražjo napravo, je uporabniška izkušnja še boljša. Strojno je GM 5 bolje založen, saj ima Snapdragon 617 (osem jeder A-53 pri 1,5 GHz) in tri gigabajte pomnilnika. Zaslon je 5,5-palčni, ima ločljivost 1920 × 1080 pik in je solidne kakovosti (pogled od strani ga malce porumeni). Fizične tipke so bolje narejene kot pri cenejšem bratu. Kamera je solidna, a nič pretresljivega. Še najbolj razočara ohišje, saj smo bili letos v srednjem razredu razvajani z železno izdelavo in je plastičnost težje opravičiti. Moti nas še to, da ni čitalnika prstnih odtisov, vendar le zato, ker so nas tu razvadili (tudi dražji) telefoni z imenom.
Telefoni najnižjega in srednjega cenovnega razreda so v zadnjih dveh letih napredovali, a pri teh napravah izdelovalci še vedno varčujejo pri izbiri vgrajenih komponent. Tako ponavadi dobimo strojno podhranjene telefone, ki imajo (pre)malo pomnilnika ali pa star in počasen procesor. Večina izdelovalcev seveda izdeluje tudi dražje in zmogljivejše modele, ki nimajo takih težav. Zaplete se pri dejstvu, da izdelovalci pričakujejo, da bodo manj zmogljivi izdelki lahko prav tako brez težav poganjali njihove androidne preobleke. Že sam Android z vsako novo različico za seboj pušča starejše telefone, ki ga niso več sposobni gnati tako, da bi zagotovili sprejemljivo uporabniško izkušnjo. Ko pa izdelovalci na Android prilepijo še svojo preobleko, ki strojno opremo dodatno obremeni, manj zmogljivi telefoni dostikrat niso kos nalogi. Tako se ob preizkušanju teh naprav velikokrat zapišemo, da bi bilo lepo kdaj videti enako strojno opremo, ki bi morala poganjati le goli Android.
Lenovo je eno močnejših podjetij na področju tablic, predvsem po zaslugi cenejših, vstopnih modelov. Tu so zanimive predvsem naprave Miix, kombinacija tablice in odstranljive tipkovnice, ki obsega tudi dodatno baterijo. Na tem področju je glavni konkurent Asus z modeli Transformer, a je v zadnjih letih nekoliko upočasnil razvoj.
Tablicam gre v zadnjih letih vse slabše, celo v Applu so nekoliko znižali pričakovanja o tem, kako se bo nadaljevala rast teh naprav. Razlogov je več, po našem mnenju je glavni krivec za upočasnitev prodaje rast pametnih telefonov, saj so ti že dovolj veliki, da večina uporabnikov ne potrebuje še tablice. Obenem so na drugi strani prenosniki še vedno uporabnejši za pravo delo, pri katerem mirno menjavamo med večjim številom oken in imamo na voljo programe, ki smo jih sicer vajeni z računalnikov.
Tablice so v težavah, saj zaenkrat še niso izpolnile bodrih napovedi ob njihovi predstavitvi. Prvi iPad je obljubljal podobno revolucijo, kot so jo naredili pametni telefoni, a se je ta optimizem kmalu polegel, saj prodaja ni bila tako visoka. Tablice sicer se prodajajo, a se je izkazalo, da jih ljudje ne menjajo tako pogosto kot telefone. Apple sicer z iPadom kljub temu dobro služi, a je prodaja zastala. Na androidni strani je stanje slabše, saj so se izdelovalci nehali truditi s tablicami. V zadnjih letih se je trg skrčil na Samsung, ki še nekako izdeluje spodobne naprave, in tu in tam kakšno podjetje izdela legitimno tablico. Večino trga pa zasedajo anonimne naprave, ki skušajo ceno spraviti čim bolj pod 200 evrov, za ta denar pa normalne tablične izkušnje ni mogoče kupiti. Edina tako poceni tablica, ki v tujini navdušuje, je nVidia Shield, a je v Evropi pri spletnih trgovcih velikokrat razprodana. Kupcem tako ostanejo le anonimni izdelovalci, ki ne skrbijo za posodobitve in na tablice naložijo cenene androidne preobleke.
Priprava privlačne in informativne publikacije je vse prej kot preprosto opravilo. Ko želimo ob tem uporabiti vse možnosti, ki jih danes omogočajo interaktivne spletne strani in mobilne naprave, postane to za marsikoga preprosto pretežka ali predraga naloga. Toda celovite platforme za interaktivne digitalne publikacije, kot je slovenski izdelek Edition Digital, lahko pri tem zelo pomagajo. Že z razmeroma malo truda so rezultati lahko osupljivi.
Številna elektronska tipala, vgrajena v mobilne telefone, pametne ure in športne zapestnice, so v zadnjih letih precej spremenila način, kako spremljamo svoje športno udejstvovanje, počutje, pa tudi zdravje. Če se večina izdelkov danes osredotoča predvsem na merjenje splošnih podatkov, kot so prehojena razdalja, srčni utrip in podobno, pa je to le začetek tega, kar prihaja. Podjetje Lumo Bodytech, denimo, s svojim izdelkom spremlja našo držo in nas opozarja, da jo moramo popraviti, ko se spozabimo.
»Robotski« sesalci, še posebej iz podjetja iRobot, niso nobena novost. Majhne napravice, ki sesajo stanovanje, na njih pa se vozijo hišne mačke. Je pa malce nenavadno, da so šele od nedavna na voljo modeli, ki omogočajo povezavo s pametnimi telefoni.
Igralne konzole sredi prodajnega cikla tradicionalno doživijo rahlo osvežitev. Toda tokrat sta šla Microsoft in Sony precej dlje kot v prejšnjih generacijah. Prva od dveh novih igričarsko-večpredstavnih naprav je Xbox One S, ki prinaša nekaj nezanemarljivih nadgradenj, na škatli izpostavljenih s kraticama 4K in HDR.
Video klici so na pametnih telefonih nekaj samoumevnega; Apple in Microsoft imata na tem področji dva močna konkurenta, FaceTime in Skype. Tudi Google je do zdaj nekajkrat poizkusil, tokrat pa naj bi šlo vendarle zares. Poleg aplikacije video klicev so predstavili še aplikacijo za sporočanje, ki obljublja umetno inteligenco.
Japonsko podjetje Sigma je znano predvsem po objektivih za aparate DSLR, v zadnjih letih pa tudi za brezzrcalne aparate. Pred leti so imeli nekaj uspeha tudi s svojimi fotoaparati, a so ti danes vedno bolj redki. Kljub temu se tudi na tem področju še trudijo, na preizkus smo tako dobili njihov brezzrcalni aparat, imenovan SD Quattro.
Pred nekaj meseci smo preizkusili novi Fujifilmov aparat višjega cenovnega razreda, model X-Pro2, zdaj smo dobili še model X-T2. Aparata skupaj predstavljata vrh Fujifilmove ponudbe, obenem pa sta prva z novo generacijo njihovega tipala Foveon.
Kot je videti, se Sony v svojem telefonskem poslu nekoliko izgublja, vsaj če sklepamo po poimenovalni politiki (pa tudi sicer, brali smo že o govoricah, da odgovorni razmišljajo, da se telefonije morda raje ne bi več šli). Preizkušeni model XA Ultra je že tak primer.
Sonyjeve telefone Compact že dalj časa hvalimo kot zelo dobro izbiro za tiste uporabnike, ki se nočejo privaditi vedno večjim telefonom, bi pa kljub temu radi imeli v rokah nekaj hitrega in zmogljivega.
Pametni telefoni so letos stari skoraj deset let in v tem času sta se oba prevladujoča operacijska sistema konsolidirala glede osnovnih mehanik za njuno rabo. Android je začel s štirimi fizičnimi gumbi pod zaslonom in skozi leta en gumb umaknil, preostalim prilagodil funkcionalnost in jih na koncu preselil na zaslon. Google se je tako na koncu odločil za tri gumbe na zaslonu: levi je za nazaj, srednji za domov in desni za prikaz odprtih aplikacij in zavihkov.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih