Električna souporaba

Čredica belo modrih avtomobilov na elektriko, brez izpušne cevi, pridno čaka na 12 postajališčih po mestu in na ljubljanskem letališču. Slišali jih verjetno niste, ker so zelo tihi. Gotovo pa ste kje videli članek ali oglas za Avant2go »car sharing«? No, tole ni oglas, temveč osebna izkušnja čisto navadnega uporabnika.

Souporaba avtomobilov oz. »car sharing« je trenutno zelo vroča tematika v marsikaterem evropskem mestu. Osnovna zamisel je, da ljudje v urbanih središčih ne potrebujemo lastnega avtomobila, saj ta večinoma stoji na parkirišču. Imamo seveda javni promet, pa tudi taksistov je dovolj, a noben sistem ne rešuje vseh potreb – vedno pride dan, ko nujno potrebujemo »svoj« avto. »Svoj« v narekovajih, ker dejansko potrebujemo takojšen prevoz ob času, ki ni predvidljiv, obenem pa še vedno ne potrebujemo lastništva in vzdrževanja avtomobila. Sploh ne morda drugega. Pomislimo na značilen scenarij današnjih staršev: po službi imam kratek opravek, nato skočim po otroke, v trgovino in gremo domov. Žena pa je z družinskim avtom danes službeno v Mariboru in se vrne šele pozno. Kaj zdaj? Kako naj odpeljem? Z avtobusom bi teoretično šlo, a več kot ena vmesna točka pomeni ogromno časa. S taksijem se nabere kar nekaj kilometrov (evrov), na kolesu ne morem peljati treh otrok, nakupljenega sploh ne, da niti ne omenjam tega, da solidno dežuje.

Potrebujemo še en avto! Drugi avto pri hiši? To pomeni veliko denarja.

Celoten sistem upravljamo prek mobilne aplikacije, na voljo so tri vrste avtomobilov. Z različnimi cenami.

Da, 80 % gospodinjstev v Sloveniji ima svoj avto, 25 % celo več kot enega. Je to sploh ekonomično? Sploh, če živimo v mestu? Za trenutek pustimo ob strani »izgubo svobode« in »udobje brezskrbnega prevoza« – usedimo se za računalnik in v preglednico zberimo vse stroške za svoje vozilo (nakup, registracija, zavarovanje, servisi, pnevmatike, gorivo ...). Rezultati nas znajo presenetiti. Pobaral sem nekaj znancev in tako izračunani stroški nihajo med 20 in 50 centov na kilometer. Ni ravno malo.

Stroški za nov avto, stroški za vožnjo z njim. Tega je bržkone toliko, da se lahko lep čas vozim s souporabljanimi avtomobili. Pa še skrbeti mi ni treba zanje, ha.

Avtomobil lahko 15 minut pred uporabo rezerviramo. Rezervacijo lahko tudi podaljšamo, po časovni tarifi.

Včlanitev

OK, priznam, prijavil sem se predvsem zato, ker si že nekaj časa želim voziti električni avto. :-)

Po prijavi in plačilu najmanjšega paketa (v akciji sem za 100 evrov dobroimetja dobil še zastonj registracijo in izobraževanje) sem prejel povabilo na izobraževanje. Tam smo najprej poslušali predavanje o osnovni zamisli souporabe avtomobilov, pogojih rabe, zavarovanju.

Počutili smo se zelo pionirsko, pa saj tudi smo, ker sodelujemo pri pilotskemu projektu transporta za novo obdobje. Mi kot uporabniki, ekipa Avant2go pa skrbi, da je na vseh postajah na voljo vsaj eno vozilo in eno parkirno mesto. Če ni tako, skušajo v roku 15 minut za to poskrbeti, podobno kot pri souporabi koles BicikeLJ. Poleg tega je non-stop na voljo njihova podpora, ki rešuje vsako nepredvideno zagato, recimo, kadar kdo zaparkira parkirne prostore, ki so sicer rezervirani za sistem souporabe.

Nato smo na parkirišču obdelali osnovne lastnosti vseh treh vrst električnih vozil, ki so trenutno na razpolago: BMW i3, Renault Zoe in Smart ED. Pojasnili so nam posebnosti vsakega posebej, saj so gumbi in priključki na vsakem od vozil malo drugačni. BMW i3 se malce po svoje ugasne, Smart prižge, pa še polnilec za domačo električno vtičnico je skrit v vratih prtljažnika. Seveda so nam pokazali tudi, kako se avtomobil priključi na polnilno postajo in iz nje izključi. Dovolj enostavno.

Sledilo je dvotedensko čakanje na podpis pogodbe, saj je tale »souporaba avtomobila« v resnici najem vozila (rent-a-car), z nekakšno stalno pogodbo in plačevanjem po uporabi.

Takoj naslednji dan – prva vožnja!

Če smo avtomobil med vožnjo izpraznili, ga na postaji priklopimo na polnjenje.

Vroom brez vroom

Takoj mi je bilo jasno, da je za tak sistem najpomembnejše število in razporeditev postajališč po mestu. Če stanujete več kilometrov stran od najbližjega postajališča ali če imate tako daleč službo, boste sistem lahko le redko uporabili. Idealno bi sicer bilo, če bi lahko avtomobil pustili kjerkoli, toda to danes še ne gre, do tega pridemo v kasnejših fazah, kot so že v Parizu, Bruslju ...

Sam imam srečo, najbližjo postajo Avant2go imam pred (službenim) nosom, v Tehnološkem parku. Idealno za službena kosila – sodelavcu sem takoj objavil, da »danes pa jaz peljem na kosilo«, in sva šla. Prek aplikacije na telefonu sva si izbrala BMW i3 (kakopak) in ga rezervirala. S tem ga nama 15 minut ne more nihče speljati. Če bi rad rezervacijo podaljšal, jo enostavno doplačam po časovni tarifi.

Pred najemom si vozilo ogledam okrog in okrog in v aplikaciji odkljukam, kako čisto je, oziroma prijavim poškodbe, če kakšno zagledam.

Nato kliknem »začni najem« in avto s telefonom tudi odklenem. Vkrcala sva se in se odpeljala proti Kosezam na kosilo.

Sodelavec: »Menda tole dobro potegne?«

Moja noga: pohodi pedal.

Sodelavec z mano v duetu: »Uuuuu!«

Kako potegne! In kakšna tišina! Vožnja električnega vozila je res popolnoma drugačna izkušnja.

Izredno gladko vožnjo, ves čas poskočno vozilo in tišino dejansko dojemam kot višjo raven udobja.

Na parkirišču pred gostilno sem avto telefonsko zaklenil in po kosilu (s predvidljivo témo klepeta, hehe) odklenil in pripeljal nazaj na postajo/parkirišče. Ker je imelo vozilo akumulator še 80 % poln, ga nisem priklapljal, temveč samo zaklenil, potrdil, da je vse v redu, in najem končal.

Sistem mi je po e-pošti takoj poslal račun in od dobroimetja odštel 5,90 EUR:

Luksuz stane, Smart bi naju stal le 3,10 EUR.

Naslednjič sem Avant2go uporabil v deževnem večeru: lilo je kot iz škafa in po službi sem najel Renault Zoe (edini, ki je ostal) ter ga ob pomoči telefonske pomoči odklopil od polnilne postaje. Vmes sem namreč že pozabil, kaj so nas učili na izobraževanju, predvsem to, da je treba na polnilno postajo za odklop spet prisloniti kartico.

Po tem sem se odpeljal v center mesta po sina in naju peljal domov.

Tudi vožnja Zoe je v primerjavi z vožnjo z dizelskim avtom fantastična, avto nič ne trese, je neverjetno poskočen, dovolj prostoren in zelo okreten. Kamera za vzvratno vožnjo mi je omogočila preprosto parkiranje v prepolni ulici ob hudem nalivu, ko se skozi okno ni videlo skoraj nič.

Ker pa blizu doma nimamo postaje, sreča z bližino službe se namreč ni posrečila tudi doma (menda je v načrtu nova postaja, oddaljena približno 15 minut hoda) – najbližja je oddaljena malo več kot 2 km, sem pustil avto pred hišo, dokler me žena na večernem izhodu ni šla iskat po vrnitvi avtomobila.

Čas najema je vmes sicer tekel, a stane minuta najema med 18h in 8h le petino dnevne cene, tako da račun ni preveč narasel. Taka cenovna politika omogoča, da se lahko odpeljem zvečer domov in zjutraj nazaj v službo, ne da bi prišlo do astronomskega zneska. Tokratni račun je bil takle:

Taksi bi me na tej relaciji stal več kot 10 EUR, res pa je, da bi odpadla komplikacija z vračanjem avta na postajo. Manjši Smart ED bi bil še nekaj cenejši. Z avtobusom bi zaradi štirih prestopanj porabil precej več časa – tako pa sem bil doma v dobre pol ure.

Kot zadnjega sem si izposodil še Smart ED, ki jih uporabniki zaradi nizke cene ponavadi najprej »zaplenimo«. Majhen in lahek je precej bolj poskočen kot Zoe, a ne tako brutalen kot BMW i3. Notranjost je dovolj udobna za dva in gretje dobro deluje (da, seveda se pozna na dosegu, a na mojih vožnjah po mestu pač ne naredim 60 km), da sem z veseljem odbrenčal na drugi konec mesta.

Kaj pa naprej?

Avant2go se mi zdi odlična dopolnitev ljubljanskega urbanega prevoza. Cena prevoza je ugodna, sam postopek najema in vrnitve prek aplikacije na pametnem telefonu pa je tako enostaven, da bolj ne more biti. In če karkoli ne gre, pokličem telefonsko podporo in dobre volje mi pomagajo.

Seveda je potrebnih več postaj/parkirišč, a razumem, da to ne gre čez noč, smo še v pilotni fazi.

Vožnja z električnimi avtomobili je res krasna izkušnja, zdaj prežim na prvo ekonomsko priložnost, da zamenjam domačega konja. Čisto brez njega pač še ne gre. Dotlej se bomo gledali v modro belih avtomobilčkih.

Pa še žena je navdušena, ker grem zdaj z veseljem po opravkih :-)