Proizvajalci opreme in telekomunikacijski operaterji že vrsto let napovedujejo, da smo tik pred novo revolucijo - brezžičnimi širokopasovnimi povezavami WiMax. Toda preboja ni od nikoder. Tako kot že večkrat v preteklosti tehnologije, ki zamujajo, ponavadi utonejo v pozabo. Zlasti, ko se hkrati pojavijo še novejše in tehnično popolnejše alternative.
Virtualne pilote po svetu je ob jutranji kavi/kokakolici s kosom hladne pizze skoraj kap, ko so prebirali naslove na svojih priljubljenih novičarskih dverih - Veliki Zlobni Microsoft je opustil najznamenitejši kos zabavnega programja - Flight Simulator.
Kaj tako strašnega sploh prinaša novela ZEKom, ki jo morajo sicer na podlagi evropske direktive iz leta 2006 sprejeti vse države članice? Na prvi pogled nič posebnega. Poslej se bodo pač za nekaj časa beležile vse naše komunikacije. Pravzaprav se morajo podatki iz govorne in mobilne telefonije beležiti že od konca lanskega leta, znano pa je, da so jih operaterji za potrebe obračunavanja storitev beležili že ves ta čas. Torej, s katere in na katero telefonsko številko ste telefonirali, čas pogovora in imeni naročnikov obeh številk. Podobno velja tudi za IP telefonijo. Od 15. marca pa bo veliki brat lahko za dve leti nazaj pogledal podatke o pošiljatelju in prejemniku elektronske pošte, identifikacijo naprave, s katere je bila poslana, ter čas komunikacije, operaterji omrežij in ponudniki storitev elektronske pošte pa bodo morali te podatke shranjevati in jih po potrebi posredovati državnim organom.
Odkritje tiska je pred več kot pol tisočletja globoko spremenilo svet. Iznajdba je omogočila poceni in hitro izdelavo velikega števila enakovrednih kopij besedila in povzročila razcvet številnih dejavnosti.
Na Švedskem se je začel odmeven sodni proces proti četverici, ki je ustanovila priljubljeni sledilnik datotek v omrežju BitTorrent z imenom The Pirate Bay. S tem pa se je vnovič vnela polemika o tem, ali je smiselno, če že ne pravično, preganjati izmenjevalce datotek.
Tiskanim revijam se ne obeta nič dobrega. Kot preostanku tiskanih medijev tudi njim vse bolj grozi splet. V prihodnosti se bodo morale prilagoditi novemu mediju ali pa jih čaka usoda njihovih časopisnih bratrancev.
Izjav za javnost, kjer beremo o tem, da je Microsoft neki izobraževalni instituciji podaril programsko opremo, je v zadnjem času vedno več. Se zdi še komu taka dobrodelnost vsaj malce (moralno) sporna?
V tokratni številki smo po enem letu ponovili veliki preizkus laserskih večopravilnih tiskalnikov, ki smo ga izvedli tudi pred tremi leti. Silno veliko naprav je na trgu že eno leto, kar veliko jih vztraja že vsa tri leta, in to je za trg računalniških naprav razmeroma dolga doba. Presenečeni pa smo bili zlasti nad tem, da se naprave v povprečju niso skoraj nič pocenile. Nekatere, predvsem tiste nižjega ranga, so seveda se, veliko naprav (predvsem med dražjimi) pa se je celo podražilo.
Obeta se nam nov, slovenski razpored tipkovnice. Niste vedeli, da do zdaj niste uporabljali "prave" slovenske tipkovnice? Jaz tudi ne.
Vrhovno sodišče republike Slovenije je 16. decembra 2008 dokončno zavrnilo Telekomovo vztrajno izpodbijanje odločbe Urada za varstvo konkurence (UVK) iz leta 2000, ki je na pobudo podjetja ABM d.o.o. iz leta 1999 ugotovil Telekomovo zlorabo prevladujočega položaja na trgu govorne telefonije. S to precedenčno sodbo se je močno okrepil položaj vseh Telekomovih tožnikov, ki od njega zahtevajo skupaj za skoraj 300 milijonov evrov odškodnin (dobro tretjino Telekomove borzne vrednosti). Samozavestnejši v postopkih proti Telekomu Slovenije bo lahko tudi UVK, ki mu novi Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence omogoča, da Telekom Slovenije kaznuje z globo v višini do desetine njegovega letnega prometa (torej do 80 milijonov evrov).
Končno! iPhone in G1! Naredili so revolucijo uporabniškega vmesnika. Telefon se je končno znebil nepotrebnih tipk oz. številčnice, dobil zaslon po vsej površini in za povrh še občutljiv za dotik. Ni to začetek prihodnosti, ki smo jo nestrpno čakali od "Minority Report" naprej, ko Tom Cruise s prsti polzi po zaslonu in nadzira računalnik?
Saj ste verjetno že opazili, da ima danes že skoraj vsaka služba kot delovno sredstvo tudi računalnik, ali ne? Minili so časi, ko so se uslužbenci utapljali v kupih papirjev in fasciklov, le tajnice pa so premogle še pisalni stroj. Danes tipkamo vsi. In tipkamo vedno dlje, v službi smo po cele dneve, velikokrat se tudi dolgočasimo (no, jaz se seveda ne, da ne bo pomote ;).
Časopisom se ne obeta nič dobrega. Najprej so jih zapustili mali oglasi, zdaj jim bežijo veliki oglaševalci, njihov poslovni model pa ne more preživeti niti, če bi prav vsi spletni deskarji brali le še e-novice. Seveda, če bodo ostale brezplačne.
O zadnji oziroma trenutni gospodarski krizi govorijo kratko malo vsi, po nekaterih ocenah bomo v naslednjih nekaj mesecev vsi brez služb in stradali (seveda če prej ne zmrznemo, a to je že druga tema), po drugih bo vsak čas konec sveta. V Monitorju pa nas seveda bolj zanima, kaj se bo v letošnjem letu dogajalo s trgom naprav, ki jih redno preizkušamo.
(Spet?) bom načel res že zelo staro temo o tem, kako so nas razvijalci programske opreme navadili, da njihovi izdelki pravzaprav nikoli ne delujejo tako, kot bi morali. Novost? Iz PCjev se tako nategovanje seli povsod, ta trenutek me najbolj motijo telefoni.
V računalništvu, tako kot v življenju na sploh, nenehno poteka bitka med različnimi generacijami. Sistemov, ponudnikov, lahko bi rekli tudi uporabnikov. To se pozna na izdelkih, strategiji, celo nastopu v javnosti. Vsi trdijo, da so najboljši, precej manj pa se jih zna resnično prilagoditi novim časom.
Primerjava plazemskih televizorjev in televizorjev LCD se navadno vrti okrog pomanjkljivosti ene in druge tehnologije. Plazma porabi več električne energije, (statična!) slika se rada "zapeče" in življenjska doba zaslona je krajša. Hibe panelov LCD so slabša kotna vidljivost, slabši kontrast, "počasno" osveževanje slike in visoka cena za velike diagonale TVjev. Rad pa bi pomenljivo izpostavil, da je večina slabosti zaslonov LCD povezana z osnovno funkcijo televizorja - prikazovanjem slike.
Novi predsednik ZDA preseneča s svojimi potezami, še preden se je dejansko preselil v predsedniško palačo. Tehnologijo, še posebej informacijsko, je postavil v osrčje svoje strategije, kot enega izmed temeljev za izhod iz vse globlje gospodarske krize. Je človek, ki o tehnologiji ne le govori, temveč jo tudi intenzivno uporablja. Kot tak je pravi znanilec prihodnosti. Toda, ali lahko uspe?
Po Microsoftovi napovedi, da bo prihodnje leto uporabnikom svojih rešitev ponudil novo in predvsem brezplačno programsko opremo za zaščito pred virusi in drugimi digitalnimi nevšečnostmi, je med ponudniki varnostnih rešitev za rabo doma zopet završalo. V njih se je namreč zbudil spomin, ki jim je pred petimi leti dodobra nagnal strah v kosti. Kaj pa, če se Microsoftu v drugo vendarle posreči?
Ni posebna skrivnost, da so bile temeljne tehnologije sodobnega (osebnega) računalništva, ki ga nič ne opredeljuje bolj kot grafični uporabniški vmesnik in omrežna povezava, vzpostavljene v 70. letih minulega stoletja, ko je Xerox, velikan pisarniških pripomočkov, v Silicijevi dolini vzpostavil laboratorij PARC, v katerem naj bi bistre glave ugotovile, kakšen bo svet brez papirja in s katerim izdelkom bo Xerox nadomestil izpad prodaje fotokopirnih strojev. Čeprav so v PARCu prihodnost uganili, razvili in sestavili v delujoče izdelke, Xerox v teh ni videl tržne priložnosti in bi vse skupaj skoraj zavrgel, če ne bi fantje iz Appla, očarani nad zmogljivostmi delovne postaje Alto, ponudili odkup tehnologij, ki so rodile računalnike Macintosh. Nekoliko manj znano pa je, da je navdih za Alto nastal že prej. Leta 1968 je Alan Kay razvil koncept Dynabook, ki naj bi ponudil "osebni računalnik za otroke vseh starosti". Kay se je pridružil ekipi v PARCu, ki je razvito delovno postajo Alto poimenovala kar "vmesni Dynabook", saj strojne zmogljivosti v tistem času še niso dopuščale ustrezne miniaturizacije.
V svetu računalništva je besedna zveza "do uporabnika prijazno" razmeroma veliko rabljena, bistveno več kot v drugih panogah. Žal je veliko rabljena prav zato, ker imamo tu največ opravka z neprijaznimi vmesniki in tehnologijami. Prav zanimivo, da se stanje z leti nič kaj dosti ne izboljšuje, lahko bi celo rekli, da je vsako leto slabše.
Sredi devetdesetih prejšnjega stoletja je bilo, ko sta moj predhodnik na mestu odgovornega urednika in tedanji (in sedanji) strokovni urednik sklenila stavo, da bodo v desetih letih optični nosilci odmrli in jih bodo nadomestili alternativni načini izmenjave podatkov.
Smo v času (začetka?) največje gospodarske krize zadnjega časa in človek bi si mislil, da se bodo podjetja še posebej potrudila vsaj obdržati stranke, če že ne bodo garala za pridobivanje novih. A če sklepam po svojem kupovanju omrežnega usmerjevalnika po ugodni ceni nekega deževnega petka, enostavno ni tako.
Le komu se ljubi med čakanjem na kavico potegniti iz torbe ali nahrbtnika več kil težko petnajstpalčno kravo (ali, bog ne daj, sedemnajstpalčno pošast)? Ki seveda zasede vso mizo, hkrati segreva vso sobo, njen ventilator in vrteči disk pa slišijo tri ulice stran. Izraz "laptop" se na trenutke zdi prav šaljiv. Nič čudnega torej, da so majhni, preprosti in poceni prenosniki skoraj čez noč postali najnovejša računalniška uspešnica.
Pa imajo nekateri le radi oblak. Naj bo tržna ali modna prevara, uporabniki si ga želijo, v času recesije še toliko bolj. In zdaj se je zganil tudi "Borg". Je vsak upor zaman?
Ko kdaj premlevamo razne izbore in tekmovanja in podobne stvari, ponavadi hitro ugotovimo, da pri izborih za miss Slovenije nikoli ne bomo vsi zadovoljni, ker imajo vsake oči svojega malarja. In prav tako ne bomo vsi zadovoljni z izborom evrovizijske popevke, ker imajo vsaka ušesa svojega Mahlerja. So pa tekmovanja, kjer so kriteriji malce bolj oprijemljivi - eno takih sta gotovo nedavna izbora naj e-podjetja in naj e-rešitve.
Sodeč po nekaterih nedavnih analizah, naj bi se trg osebnih računalnikov, predvsem prenosnikov, v prihodnje krepko spremenil. Če so napovedi točne, bo mogoče kmalu dobiti povsem soliden prenosni računalnik skoraj brezplačno. No, v zameno za nekajletno naročnino na podatkovne storitve. Toda ali je to korak v pravo smer?
Slovenski trg je, to nam je vsem jasno, majhen in občutek imam, da postaja vedno manjši. Časi, ko smo se pohvalili, da se pri nas dobi vse in po isti ceni kakor v tujini, se počasi iztekajo.
Dejstvo je, da so portalske rešitve, prek katerih sodelujemo in komuniciramo z drugimi, vse bolj priljubljene. Elektronska pošta preprosto ni dovolj ali primerna za vse, kar bi radi počeli z računalnikom, zlasti ko gre za izmenjavo datotek, še posebej večpredstavnih vsebin. Srečamo jih v različnih oblikah, ki segajo od socialnih omrežij do poslovnih dveri. Veliko tega je na voljo brezplačno in predstavlja lepo vstopnico v svet portalov, vendar to še ne pomeni, da vsaka storitev tudi optimalna izbira za želeno rabo.
Finančna kriza, ki je zajela praktično ves svet, se seveda pozna tudi pri poslovanju ponudnikov računalniške tehnologije. Nekateri celo menijo, da utegne gospodarska kriza, ki bo po vseh napovedih z nami vsaj nekaj let, dodobra premešati tržni položaj in vlogo nekaterih glavnih igralcev. Kdo bo v tej novi ekonomiji zmagovalec in kdo poraženec?
Arhiv
Po avtorjih
