Začetek nove dobe računalništva

Začetek nove dobe računalništva
Objavljeno: 26.1.2010 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Kategorija: Mnenja | Revija: Januar 2010 | Teme: mnenje, komentar

Google je dvignil del tančic iznad operacijskega sistema Chrome OS, to pa utegne imeti globoke posledice za prihodnost računalnikov in računalništva, kot ga poznamo danes. Kljub preprostosti vnaša radikalno drugačen pogled na to, kaj je pravzaprav vloga osebnega računalnika. V tej zamisli je precej tveganj - zaneti lahko veliko revolucijo, po drugi strani pa se lahko izkaže tudi za največji spodrsljaj Googla.

Osebni računalniki so kljub nenehni modernizaciji in vedno večjim zmogljivostim konceptualno enaki že več kot dvajset let. To še posebej velja za osebne računalnike PC, ki morajo s sabo nositi dolgo in včasih že kar morečo združljivost s preteklostjo, pa čeprav jo kot tako danes potrebujemo le redki. Ta preteklost je pravzaprav mnogim (morda večini?) čisto v redu, saj to pomeni, da se vselej srečujejo z enakim okoljem, enakimi izkušnjami, predvidljivim odzivom. Če odmislimo peščico tehnofrikov (če berete to, najbrž že sodite v to skupino), ki z zadovoljstvom sprejemajo še tako naporne izzive, večino drugih spremembe pravzaprav motijo. Spomnimo se, praktično vsi poizkusi alternativnih računalniških platform so v preteklosti bolj ali manj klavrno spodleteli (kot je nedavno napisal glavni urednik Monitorja - "resistance is futile").

Nato pa Google predstavi Chrome OS. Površni opazovalec bi najbrž pri prebiranju podatkov zapisal "tresla se je gora, rodila se je miš". Chrome OS je vsaj za zdaj komaj kaj več kot spletni brskalnik, ki so mu dodali nekaj tistih osnovnih funkcij operacijskih sistemov, da se lahko zažene na strojni opremi. Nima skoraj nobenih dodatnih programov, vse je in se dogaja v spletu. Ker gre za eno bolj zgodnjih pokušin sistema, bo končna različica najbrž imela in znala precej več, pa vendar ne bistveno več. Ali, povedano drugače, Chrome OS bo imel bistveno manj funkcij in orodij kot današnji operacijski sistemi, pa naj gre za Windows, Mac OS ali Linux.

Kar je prav.

Osebno sem mnenja, da je računalniška industrija že pred mnogimi leti zašla v napačno smer. Operacijski sistemi so dobivali nove in nove funkcije, orodja, dodatke, pripomočke, kot da bi izdelovalci želeli pokazati, da je operacijski sistem vse, kar potrebujemo na tem svetu. Pa vendar ni tako. Že iz definicij je moč razbrati, da je operacijski sistem tista koda, ki je nujna, da lahko na njej poganjamo aplikativne programe. Biti mora učinkovito, za aplikacije čim manj vidno okolje, ki omogoča preprosto rabo v kombinaciji s strojno opremo. Kje pa smo danes? Za najnovejše operacijske sistem potrebujemo že skoraj gigabajt pomnilnika (še raje pa nekajkrat več), in to še preden začnemo na takem OS poganjati aplikacije.

Google sicer ni bil prvi s to zamislijo, vendar je ta koncept obrnil, vrnil zopet h koreninam. Operacijski sistem, ki je precej manj ambiciozen, toda dovolj za današnjo značilno rabo informacijskih rešitev, v prvi vrsti spleta in spletnih aplikacij. Kajti prava revolucija ni v operacijskem sistemu, temveč v tem, da se aplikacije vedno hitreje selijo v splet. Za aplikacijami pa tudi naši podatki, ki bodo morda nekega dne v celoti v oblaku, ne pa na krajevnih diskih, DVDjih, ključkih USB.

Kot smo že rekli, Google s to zamislijo ni prvi. Pred kakimi desetimi leti se ji je neverjetno približal Larry Ellison, prvi mož Oracla, s tedaj bojda revolucionarnim Network Computerjem (NC). A je žal umrl, še preden je zaživel. Pa ni bila težava v konceptu, niti v strojni opremi. Težava je bila v tem, da so najprej naredili platformo in potem začeli tuhtati, kaj bi z njo. Pravih in zanimivih aplikacij ni bilo. Zadovoljive omrežne povezave, predpogoj za kakovostno delovanje, so bile drage.

Dobrih deset let za tem so razmere precej drugačne. Začenši z omrežnimi povezavami, ki so že v brezžični različici povsem dovolj za začetek revolucije. Toda še bolj kot to lahko uspeh za novo platformo pomeni to, da ima Google (pa tudi drugi, čeprav precej bolj v senci) obilo nadvse zanimivih spletnih aplikacij, ki jih že danes z zadovoljstvom uporabljamo na osebnih računalnikih, zgolj v brskalniku V takih okoliščinah je precej laže uporabniku vzeti izpod rok PC z Windows in mu dati nekaj podobnega, a najbrž drugačnega, na čemer bo deloval Chrome OS. Prepričan sem, da bi danes kar nekaj uporabnikov (pretežno tistih, ki računalnike uporabljajo doma) težko opazilo razliko.

Nekakšna evolucija torej, ki pa je v bistvu revolucija. Kajti kar naenkrat ni več krajevnega pomnilniške prostora (no skoraj, v resnici ni čisto tako zaradi odklopljenega (offline) načina dela), ni več nameščanja aplikacij. Morda (čeprav še ni povsem jasno) ni več računalniških virusov itd. Ni več glavobolov, ko domača strojna oprema odpove, še posebej, če je to disk. Skratka, vsebinsko so temelji podobni temu, kar počnemo danes, vendar je vse vendarle drugače.

Toda konceptu, ki ga bo skušal Google uveljaviti s Chrome OS, še ni zagotovljen uspeh. Odpraviti bo treba kar nekaj omejitev, pa tudi metanja polen pod noge s strani tekmecev, ki stavijo na današnje platforme. Ne samo tekmecev, Google se utegne zameriti tudi nekaterim drugim, na primer izdelovalcem računalnikov.

Zakaj? Ja, Chrome OS bo za delovanje dejansko potreboval bistveno skromnejšo strojno opremo kot danes. Po percepciji uporabnikov to pomeni bistveno cenejšo. Ne bi me čudilo, če bi čez kako leto lahko začeli govoriti o računalnikih, ki bodo stali manj kot 100 evrov, ali, še bolje, ki bodo zastonj v kombinaciji z naročnino na telekomunikacijske storitve. Kateri današnji proizvajalec strojne opreme bi bil zadovoljen s tem? Velika večina še danes vztraja na tem, da je več procesne in računske moči bolje in celo potrebno. Toda ali je res tako?

Chrome OS in zlasti spletne storitve se bodo morale spopasti tudi z našo "krajevno" zgodovino. Z vsemi podatki, ki jih hranimo iz preteklih let. Z vsemi aplikacijami, ki jih želimo uporabljati, pa jih s Chrome OS ne moremo. Tu bo zelo pomembno, kako hitro bo uspelo Googlu dosedanje potrebe nadomestiti z novimi rešitvami. Če to ne bo dovolj hitro in prepričljivo, utegne Chrome OS celo spodnesti.

Toda ne mislite, da drugi ne razmišljajo v tej smeri. Microsoft zagotovo v laboratorijih že preizkuša drugačno strukturo okolja Windows. Že pred časom so se pojavile informacije o drugačnem, "modularnem" Windows, ki bi lahko imel precej manjši odtis kot sedanji izdelki. Toda to je za zdaj še znanstvena fantastika. Precej bolj verjetno je, da bomo v prihodnje videli propagandno vojno v slogu "več je bolje/manj je bolje".

Ne glede na to, da je Chrome OS še v povojih in se bo moral soočiti s tveganji in slabostmi, pa sem prepričan, da bo prav ta mali izdelek predstavljal začetek nečesa novega, kar bo imelo globlje posledice, kot si ta hip zamišljamo. Najprej v računalništvu za domačo rabo, nato brez dvoma tudi v poslovnem spletu. Velikost in finančna trdnost Googla pa sta garancija, da lahko s svojo strategijo vztrajajo dovolj časa. Kolikor bo pač potrebno.

"Raziskava družbe IDC je pokazala, da smo lani (ko kriza še ni bila tako huda) v Sloveniji v IT vlagali le 56,9 % evropskega povprečja. Najboljši pa vlagajo v informatiko tudi štirikrat več kot v Sloveniji."

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki