Začetek konca Microsoftove prevlade

Microsoft je skupaj s peščico drugih podjetij pravzaprav družba, ki pooseblja računalniško industrijo in računalništvo nasploh. Če odmislimo res najbolj zgodnje začetke osebnega računalništva, je z nami že tri desetletja in vselej v ospredju. Pravzaprav vsako leto na večjem številu področij. Če je bil nekoč znan po operacijskih sistemih - sprva DOS, potem Windows, ima danes prste vmes na domala vseh področjih računalništva, vse bolj pa tudi zabavne elektronike.

Čeprav je za vsako večje podjetje pametna odločitev, da ima svoj portfelj razpršen na več izdelkov, se zdi, da so v zadnjih letih pri Microsoftu začeli pretiravati. Podjetje je znano po temu, da je zelo agresivno in hoče povsod, kjer deluje, zasesti čim višje, po možnosti kar prvo mesto na trgu. Toda ta želja je v zadnjem času pogosto šla na račun kakovosti ali, bolje rečeno, pomanjkanja izvirnih zamisli, na katerih temeljijo nekateri izdelki. Posledica je, da se kupci vedno bolj sprašujejo, kje je dodana vrednost neke nove različice izdelka oziroma kje so razlike glede na tekmece na posameznem področju. Microsoft danes vse preveč stavi na kontinuiteto že uveljavljenih izdelkov in premalo na nove smeri, kjer tekmeci dokazujejo, da je še mogoče marsikaj narediti.

Največji kritiki sicer trdijo, da Microsoft v resnici nikoli ni bil pravi inovator. V svoji zgodovini so zelo pogosto vzeli za osnovo tujo zamisel in jo izpopolnili bolje kot tisti, ki so bili njeni začetniki. V nekaterih primerih so zadevo rešili preprosto z nakupom drugega izdelka ali celotnega podjetja. Mislim, da so trditve sicer pretirane, res pa je, da Microsoft še vedno premalo izkorišča razvojne dosežke, ki jih danes ustvari v lastnih laboratorijih. Na neki način začenja spominjati na podjetje Xerox, ki je bilo v sedemdesetih letih prava zibelka inovacij, vendar so jih kasneje unovčili vsi drugi, razen samega Xeroxa.

Velikemu podjetju, kot je Microsoft, zagotovo ne manjka sredstev - tako človeških kot finančnih. Toda zdi se, da pomanjkanje usmerjenosti slabi njihovo odzivnost na vse večjem številu področij. Dokazov je vsak dan več. V zadnjem času se mi zdi, da te težave najbolj ponazarja dogajanje na področju mobilnih operacijskih sistemov, kjer Microsoft ponuja sistem Windows Mobile. Kljub temu da so nedavno predstavili novo generacijo, je interes po teh telefonih začel upadati. Če drugače zapišemo, tekmeci rastejo bistveno hitreje. Poslavljajo se razvijalci. Denimo Skype, ki je opustil različico za Windows Mobile in hkrati okrepil prisotnost na drugih platformah.

Podobna zgodba je na področju zabavne elektronike, kjer Microsoft v resnici nikoli ni bil zelo uspešen in ima manj izkušenj kot drugod. Najslabše se godi predvajalnikom Zune, ki vedno bolj tonejo v pozabo pod bremenom iPodov in drugih, tudi manjši tekmecev. Igralna konzola Xbox je sicer v zadnjem času zaradi akcij dosegla razmeroma dober uspeh, a se to v preteklosti ni vselej poznalo na finančnih rezultatih. Če bi bila konzola edini izdelek podjetja, verjetno ne bi preživela.

K sreči ima Microsoft trdne temelje v svojih poglavitnih izdelkih, kot je pisarniški paket Office. Pravkar objavljena nova različica 2010 prinaša zopet kopico novosti. Pravzaprav je teh toliko, da se povprečni uporabnik med njimi povsem zgubi. To pa ni dobro, saj to pomeni, da večine funkcij ne bo zaradi tega nikoli uporabil, to pa vodi do tega, da se vedno bolj pozna vprašanje dodatne vrednosti paketa. Najbrž se bodo tudi pri novi različici marsikje spraševali, ali novosti opravičujejo nakup nove različice. Če pogledamo predzadnjo ali predpredzadnjo, bomo najbrž večino vsakdanjih opravil lahko opravili tudi z njimi, mar ne?

Novi Office 2010 je prvič na voljo tudi v spletni različici, pa čeprav okrnjeni. Kot odgovor na Google Apps in sorodne spletne storitve manjših ponudnikov. Toda na tem področju tekmeci ponujajo vsaj podobne zmožnosti, pogosto pa še več. Ali je Microsoft podcenil in Office v spletu objavil v preveč okrnjeni obliki? Morda, a to je lahko tudi stvar taktike. V Microsoftu pač igrajo na to, da večini uporabnikov še ni blizu misel, da bi dokumente urejala v spletu namesto na svojem računalniku. Toda nihče ne ve, kako hitro se lahko uporabniki prilagodijo. Nekega dne bo Microsoft zaradi tega morda še bolela glava.

Kajti na drugih področjih spletnih tehnologij so doslej pokazali, da nimajo čarobne palice, s katero bi se zavihteli v prvo vrsto. Spletni iskalnik Bing sicer po priljubljenosti raste, vendar še vedno ne sega niti do kolen Googlu. Spletni brskalnik Internet Explorer pa vztrajno izgublja tržni delež. Če so imeli nekoč 90 % trga, danes ta odstotek pada pod 60 %. Nedvomno je to še vedno največji tržni delež, toda pomemben je trend upadanja. Poznavalci poudarjajo, da bo ta trend nemogoče obrniti v drugo smer. Koliko časa in denarja pa je Microsoft pripravljen zapraviti za to, nihče ne ve.

Na prvi pogled gre Microsoftu še najbolje tam, kjer je začel. Pri operacijskih sistemih. Windows 7 je uspešnica, nekoliko tudi zaradi neuspešne predhodne različice, ki je naredila vakuum na trgu. Zanimivo, da tega ni zapolnil Linux, temveč predvsem Apple z MacOSom. Toda uspeh sedmice še ne jamči, da bodo poteze od tu naprej pravilne. Lep dokaz je nastajajoče področje tabličnih računalnikov, kjer vztrajajo na okolju Windows 7. Kaj pa, če je tak operacijski sistem pri teh računalnikih preprosto preveč ("overkill")? Zadnje dogajanje okoli prototipov, ki jih ukinjajo, pa zopet potrjuje, da morda ni vse tako, kot bi moralo biti.

Glavna težava Microsofta pa je morda to, da vztraja pri poslovnem modelu, ki morda jutri ne bo več vzdržal. Poslovni rezultati mu za zdaj dajejo prav, toda moment navdušenja je minil. Apple danes in Microsoft včeraj pa dokazujeta, da je ta "moment navdušenja" še kako pomemben za dobičkonosnost posla. Kaj bodo naredili? Mar bodo pripeljali nazaj Billa Gatesa, tako kot je Apple Steva Jobsa? Težko je verjeti, pa še vprašanje je, če bi delovalo. Potreben pa je premislek in sveže zamisli, ki jih drugod kljub ne prav lahkim časom ne manjka.

"Microsoft danes vse preveč stavi na kontinuiteto že uveljavljenih izdelkov in premalo na nove smeri, kjer tekmeci dokazujejo, da je mogoče še marsikaj narediti."