Prihodnost televizije

Prihodnost televizije
Objavljeno: 26.5.2010 13:04 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Kategorija: Mnenja | Revija: Maj 2010 | Teme: preizkus, 3D, TV

V časih, ko internet, mobilni telefoni in storitve v oblaku na novo definirajo področje računalništva, se dogajajo tektonske spremembe tudi na področju televizije, ki tako kot vsi mediji išče svojo novo vlogo v sodobni informacijski družbi. Ta pa je precej drugačna, kot smo bili vajeni doslej, čeprav imajo mnogi pomisleke, tako na strani potrošnikov kot tudi ponudnikov vsebin.

V zadnjih letih se na področju televizije nedvomno dogajajo velikanske spremembe. Tako tehnološke kot vsebinske, lahko bi rekli tudi konceptualne. Najprej je prišla visoka ločljivost, ki pa kljub vsemu še ni vstopila v vsak dom, še manj pa v vsako televizijsko postajo. Kljub temu industrija že gleda naprej. Kot smo že na veliko pisali, bo letošnje leto najbrž v znamenju prihoda 3D prikaza slike, kar je velikanska sprememba za vse vpletene.

Toda mnogi opozarjajo, da prava revolucija ni zgolj v načinu in tehniki prikazovanja, temveč predvsem v načinu ponujanja in potrošnje vsebin. Dejstvo je, da danes v domačem okolju najdemo cel kup elektronskih naprav, ki tako ali drugače vsebujejo ali ponujajo digitalne večpredstavne vsebine, pa naj gre za osebne računalnike, mobilne telefone, igralne konzole, glasbene predvajalnike, digitalne fotoaparate, video kamere, jutri pa še tablične računalnike, bralnike elektronskih knjig in še bi lahko naštevali. Najbrž zato ni nič čudnega, če si vse bolj želimo, da bi lahko prišli do vseh teh virov informacij, pa tudi vsebin na internetu preprosteje, ne glede na to, kje so. Prav tako je vse več razlogov, zakaj bi vse te vsebine lahko spremljali na največjem zaslonu v hiši - televizorju.

Televizor torej postaja internetno povezan informacijski terminal in ne zgolj posrednik tv programa, kot smo bili vajeni doslej. Tu pa se tudi začnejo razlike. Doslej smo televizorje povezovali predvsem s tv kanali, nadzorovanimi viri informacij, ki se predvajajo točno po določenem zaporedju in ob določenem času. Vsebine so prilagojene povprečnemu človeku - vsem in nobenemu hkrati. Kljub oblici kanalov tako mimogrede lahko ostanemo brez ene same pametne oddaje, ki bi bila vredna ogleda.

Po drugi strani pa vsakega od nas navdušujejo določene stvari, ki nam pritegnejo pozornost ali jih celo aktivno iščemo. Prav tu je eden poglavitnih vzrokov za uspeh interneta - vsakdo lahko zlahka najde tisto, kar ga najbolj zanima, do take globine, podrobnosti in količine, kot si želi. V internetu smo se torej naučili, da prilagodimo ogled vsebin lastnemu okusu in potrebam, nekaj podobnega pa se bo v prihodnje zgodilo s televizijo. Internet je v tem orodje za poosebljen dostop do vsebin, iz katerih si nato naredimo "kanale", ki jih lahko spremljamo na televizorju.

To danes niso več fantazije prihodnosti, temveč realnost, ki se že dogaja na razvitih trgih, vsaj kar zadeva komunikacije in ponudbo vsebin. V ZDA tako po zadnjih statistikah že 26 % uporabnikov interneta redno gleda televizijske serije prek interneta in ne prek kabelske ali satelitske infrastrukture. Januarja je bilo že 27,5 % vseh prodanih televizorjev priključenih v internet. Revolucija v dnevni sobi se dogaja hitreje, kot bi pričakovali.

To, kar se dogaja počasneje od pričakovanj, je odziv obstoječih ponudnikov tv programov. V ZDA so nekateri razumeli, kaj se dogaja, in močno spremenili taktiko. Vse več tv postaj vsebine posreduje prek interneta skoraj enako kot prek kabelskega omrežja. Spet drugi so ustanovili ločene družbe, ki se ukvarjajo s ponudbo in trženjem vsebin prek interneta. V nasprotju s pričakovanji je bil odziv nadvse pozitiven. Ker govorimo predvsem o pretočnem prenosu podatkov, so se obenem ognili nevarnosti piratiziranja. Poskrbeli so za to, da so cene vsebin sprejemljive in predvsem enostavno dosegljive. Po možnosti na različnih napravah, tam in tedaj, ko jih uporabnik potrebuje.

Zato ni nič čudnega, da je povpraševanje po širokopasovnih internetnih povezavah, tako fiksnih optičnih kot mobilnih, dobesedno eksplodiralo. Odločitev Googla, da bo v ZDA sam postavljal optična omrežja, je moč gledati morda zlasti skozi ta vidik. Analitiki menijo, da bo internet na televizorjih nekaj povsem običajnega in prevladujočega že v naslednjih treh do petih letih.

Nekoliko drugače je na stari celini. Zdi se, kot da se je tu razvoj nekoliko ustavil. Morda je res, da smo bili prav v Evropi, pa tudi v Sloveniji, prvi s širokopasovnimi povezavami, vendar se zdi, da se je razvoj ustavil prav pri ponudnikih vsebin. Vse preveč je ponudba usmerjena k digitalnemu posnemanju klasičnih tv programov, začinjenem s politiko lastnikov vsebin, ki je tu precej drugačna kot v ZDA. Ponudba na zahtevo je večidel skromna in bolj ali manj nezanimiva. V ZDA je nova epizoda ali film prek interneta mogoče spremljati skoraj ali povsem sočasno s prvo objavo prek tv omrežja, v Evropi pa so na voljo pretežno starejše vsebine, če sploh. Pa še delitev načeloma skupnega EU trga na nacionalne trge in pravice/omejitve dostopa do vsebin, denimo v sosednji državi, vse teže vzdrži logiko današnjih časov.

Analitiki trdijo, da je nadzorovani prikaz vsebin ubijalec inovacij, internetni dostop pa jih spodbuja, na vseh ravneh. Agilnejši ponudniki vsebin sledijo svoji ciljni publiki in njihovim navadam. Analize kažejo, da je kritična masa teh internetno usmerjenih "gledalcev" že tolikšna, da se investicije zelo hitro povrnejo. Zlasti pa je pomembno, da so internetni gledalci pripravljeni plačati vsebine, če so te dobre in enostavno ter kadarkoli dosegljive.

To, kar morda še manjka, je enostavnost dostopa. Spretni iskalci informacij po internetu se sicer razmeroma hitro znajdejo, toda za povprečnega gledalca je to kljub vsemu prenaporno, vsaj v primerjavi z izbiro današnjih tv kanalov. Tu je še silno veliko priložnosti za poenostavitev zadev, zato je to ena poglavitnih stvari, s katerimi se ta hip ukvarjajo izdelovalci zabavne elektronike. Zaradi tega televizorji postajajo vse bolj tudi računalniki. Ne sme nas presenetiti, če bodo jutrišnji modeli televizorjev vsebovali ekvivalente današnjih preprostejših računalnikov, kot so netbooki.

Vstopamo torej v neko novo obdobje, ki prinaša nove vrednote, običaje, pričakovanja. Tudi na področju potrošnje televizijskih in internetnih vsebin, ki se vse bolj zlivajo v celoto. Lahko bi sicer razpravljali o tem, ali je vse to smiselno ali celo dobrodošlo, toda to ne bo spremenilo dogajanja. Kot tudi tega, da bodo v procesu te transformacije nekateri postali zmagovalci, drugi poraženci. Na kateri strani želite biti vi?

"V ZDA po zadnjih statistikah že 26 % uporabnikov interneta redno gleda televizijske serije prek interneta, in ne prek kabelske ali satelitske infrastrukture."

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki