Tampon

Tampon
Objavljeno: 25.5.2010 | Avtor: Uroš Mesojedec | Kategorija: Mnenja | Revija: Maj 2010

Revolucijo osebnega računalnika je povzročila njegova odprtost. Razmeroma okorno napravo je bilo mogoče dopolnjevati tako strojno kot programsko. To, kar je začel Apple II, je še bolj približal množicam IBMov PC in njegovi posnemovalci. Zdaj se zgodovina piše na novo pri mobilnih napravah.

Skoraj neverjetno bo, če se tudi pri mobilnih napravah zgodovina ponovi, kot se je pri osebnih računalnikih. Ampak kaže, da se bo zgodilo prav to. Pionir je znova postavil nove, revolucionarne smernice, potem pa vse skupaj zaigral po lastni krivdi. Tokrat je srž problema v odprtosti novih naprav. Nobenega dvoma ni, da so univerzalni osebni računalniki zaradi svoje odprtosti po eni strani blagoslov, po drugi pa prekletstvo, ki se je pokazalo v najgrši luči z učinkom omrežja. To, kar je tu in tam kdo pokvaril sam v osami lastnega dvoma in smo reševali najrazličnejši krajevni znalci, se danes širi po omrežju in lahko povzroči velikansko škodo.

Ko je Steve Jobs predstavljal prvi iPhone, je prav strah pred nenadzorovanim širjenjem zlonamerne kode izkoristil za argument v prid zaprte naprave. Genialni Steve nas je vse skupaj prepričeval, da ne želimo, da bi bili naši mobilni telefoni odprte naprave. Telefon mora delovati, ko želimo, da deluje. Operaterji si ne želijo, da bi jim odpovedalo pol omrežja, ker bi si začela določena aplikacija nenadzorovano prisvajati razpoložljiva sredstva. No, mobilni telefoni so precej drugačne naprave, kot nam je njega dni slikal Steve, in to tudi sam prav dobro ve. Zaradi potreb sistemov mobilne telefonije imajo poleg uporabniškega dela, za katerega skrbi procesor, ki ga vsi dobro poznamo in je oglaševan v tržnih gradivih, tudi poseben čip za delo v resničnem času, ki skrbi zgolj za to, da "telefon deluje, ko mora delovati". Kar pa zadeva nenadzorovano kurjenje sredstev, ki bi lahko rušilo omrežja - empirični dokazi nekako kažejo, da se to preprosto ne more zgoditi, saj je v mobilnih omrežjih kopica naprav, med drugim tudi univerzalni osebni računalniki z ustreznimi priključki, pa se nikjer ni zgodilo, da bi zlonamerni program podrl kak segment omrežja in ga naredil nedostopnega drugim uporabnikom. Spet je pravi odgovor v naravi naprave in omrežnih protokolov, ki so narejeni tako, da je zloraba skoraj nemogoča, ob vdoru pa jo je mogoče hitro izolirati in blokirati.

Sodobne mobilne naprave imajo dva obraza in tisti, povezan s telefoniranjem, je vse bolj v ozadju. Naprave postajajo vse manj telefoni in vse bolj osebni računalniki in zastavonoša tega prehoda je novi Applov iPad. A če je bil iPhone toliko pred časom, da je bilo začetno zaprtost, ki so jo kasneje nadomestili z rigoroznim in skrivnostnim preverjanjem aplikacij, nekako še mogoče razumeti, ker je bil to le telefon s pridihom osebnega računalnika, je nadaljevanje tega popolnega nadzora pri iPadu, ki je najprej računalnik, šele potem kaj drugega, veliko Applovo breme, ki lahko pomeni ponavljanje zgodovine po vzorcu, ki si ga v Cupertinu najmanj želijo.

Sam iPad je sicer čudovita naprava, ki je spet daleč pred trenutno dostopno konkurenco, ki se z zamislijo tabličnega računalništva ukvarja že dolgo, dolgo časa. A brez ustrezne programske opreme, pri kateri so se doslej izdelovalci v glavnem opirali na Microsoft, preboja nikoli ni bilo. Novi model, ki ga zahteva vsenavzoče računalništvo, mora narediti bolj drastičen rez s preteklostjo. Širokim množicam uporabnikov so pojmi, kot sta datotečni sistem in redno shranjevanje ... pa nujni vzdrževalni prijemi, kot je čiščenje računalnika zaradi fragmentacije diska ali posebej pomembnih podatkovnih struktur ter zaščita pred zlonamernimi programi, premalo razumljivi in kratko malo odveč. Apple je v odgovor na to napravo povsem zaprl. S tem jo je prelevil iz zmogljivega, splošno uporabnega računalnika v trgovinsko izložbo. Takšno izložbo moramo razmeroma drago plačati, da lahko na njej še naprej zapravljamo, a le za kodo in vsebine, ki jih lahko blagoslovi neki uradnik vse bolj mogočne korporacije, katere vpliv je izjemen tudi v zabavni industriji. S tem se želi Apple premakniti v času nazaj, ko je posamezno podjetje lahko z močnim nadzorom distribucijskega kanala maksimiziralo svoje dobičke. To pa bo ob nadaljevanju zdajšnje strategije zelo težko.

Kaj pa pravzaprav je sodobna digitalna vsebina in vse večje število uporabnega programja, če ne le zamaskiran naslov URL nekje v internetu? To zelo dobro ve tudi Apple, zato na svojih mobilnih napravah pri rabi spleta (še) ne vsiljuje prevelikih omejitev. Pravzaprav je edina odsotnost podpore za vsadek flash, ki pa je v internetu tako ali tako svojevrsten tujek, ki ga bo prej ali slej odplaknil napredek bolj standardiziranih in odprtih tehnologij. Applova stava je ta trenutek takšna, da bo strogo nadzorovanim in v vseh pogledih izpiljenim aplikacijam uspelo premagati ves kreativni potencial, ki ga sprošča odprti internet. Danes in naslednje leto morda še, na dolgi rok pa nikakor ne. Za Apple pa je problem v tem, da je naprava, kot je iPad, dolgoročna stava, da jim bo uspevalo pritegniti ves zanimivejši kreativni potencial. To je seveda popolna utopija, tudi če danes ne bi bilo resnih konkurentov. To, kar je za Jobsa in družbo še huje in česar se glede na nedavne izbruhe pred svojimi kolegi še kako zaveda, je obstoj resnega konkurenta, ki stavi na čisto druge karte. Google in Android sta vizija drugačnega, odprtega osebnega računalništva tudi za prihodnja desetletja. Z vse tršimi pogoji Appla jima je uspelo pritegniti ne le zavidljivo število strojnih partnerjev, vse več navdušenja je tudi pri programerjih. Applu je uspelo neverjetno, iz pepela se je vzdignil v svetu, ki mu je še vedno vladal Microsoft, in skozi stranska vrata do širokih množic uporabnikov prijaznih naprav so prišli skoraj do vrha, žal pa še vedno ne razumejo interneta. Nič ne ponazarja Applovega izgubljenega stika s stvarnostjo lepše kot skoraj nemogoče usklajevanje dokumentov med iPadom in preostalim digitalnim univerzumom, ki je danes stvarnost skoraj v vsakem z računalnikom opremljenem domu. Zgolj vrhunska estetika že kmalu ne bo dovolj.

Apple je iPad iz zmogljivega, splošno uporabnega računalnika prelevil v trgovinsko izložbo.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki