Pro et contra: IT storitve

Nekateri za svoje IT storitve zaračunavajo dampinške cene. Tako ne bo šlo več dolgo naprej. Je smisel življenja res le v delu od 0 do 24h, in to za mezdno plačilo?

Matic Zupančič: IT storitve so pošastno podcenjene

Poglejmo najprej, kako si cene zamišljajo pri Združenju za informatiko in telekomunikacije pri GZS (ZIT). Vse cene so za urno postavko, brez DDV.

Za storitve, za katere ni treba imeti nobenih posebnih znanj (menjave barvil in kartuš, čiščenje zagozdenega papirja ipd.), pri ZIT priporočajo ceno 32 evrov. Za večino informatikov, ki oskrbujejo mala podjetja, postane cenik zanimiv pri običajnem upravljanju računalnikov in omrežja. Tako delo naj bi stranki zaračunali po 58 evrov. Tisti z več znanja, ki se lotevajo postavitev infrastrukture za malce bolj zahtevne naročnike (postavitev domene, poštnega strežnika, zapletene požarne pregrade ipd.), naj bi svojim strankam zaračunali 95 evrov. Vrh ZITove lestvice predstavljajo sistemski inženirji in eksperti - integratorji, ki za uspešno reševanje problemov potrebujejo večletne izkušnje in poglobljeno znanje. Cena? 143 evrov na uro.

Vse potne stroške in dnevnice naj bi se zaračunavalo posebej. Še nekaj pribitkov k cenam: za nujna dela (lotimo se jih naslednji dan) je pribitek 50 %, če pa se jih moramo lotiti nemudoma oziroma isti dan (kar stranke večinoma zahtevajo), pa je tega pribitka že 100 odstotkov. Če se pokvari strežnik in se ga lotimo takoj oz. še isti delovni dan, bo cena administratorja 190 evrov, če pa se je, denimo, računovodji sesul program in je potrebna takojšnja intervencija, mu bomo zaračunali 116 evrov.

In kje je žalostna resničnost? Nekateri so pripravljeni delati že za 15 do 20 evrov za uro dela, ki bi ga morali zaračunati po 58 evrov. Dampinška cena tako predstavlja le tretjino priporočene ali še manj. Marsikateri informatik, ki ima že tako ali tako do onemoglosti spuščene cene, se bo povrh vsega do stranke pripeljal na lastne stroške. Kako jim uspe plačati vse položnice in ob tem še kaj dati v usta, mi je huda uganka. Za ilustracijo naj navedem smelo ugotovitev s cenika enega izmed večnih IT revežev: "Zavedamo se, da so cene storitev za računalniški servis pogosto pretirane, zato se tretja in vse naslednje delavne ure pri nas obračunajo po 15 EUR na uro." DDV je v to ceno že vštet. Prosim lepo!!! Dimnikarji so prejšnji mesec zagrozili z ovadbo, ker jim je država znižala ceno minute s 44 centov na 40. Njihova nova urna postavka je tako 24 evrov!!!

Stranke se večinoma ne zavedajo, da je za eno uro zaračunanega dela dostikrat potrebno iskanje rešitve, preskušanja te rešitve in na koncu se jim zaračuna eno uro, ko se je rešitev implementirala. Morda zato, ker nas nihče ni videl, da delamo, res nismo upravičeni do poštenega plačila?

Večja podjetja ne kupujejo IT storitev pri revežih, temveč se zanašajo na uveljavljena podjetja in posameznike na našem trgu, ki tudi pošteno zaračunajo znanje svojih strokovnjakov. A nekateri prosti strelci postavljajo cene v škodo vsej panogi. Da, finančne koristi ima stranka, ITjevci pa ostajamo reveži, čeprav je od tehnologije, ki jo servisiramo in dobro poznamo, odvisno celotno svetovno gospodarstvo.

Cenik ZIT je lahko videti pretirano optimističen. A tudi če od teh vrednosti odrežemo kar zajeten kos popusta vsaki zaračunani uri, še vedno nikakor ne pridemo do cen prej omenjenih revežev.

Mitja Mali: Na nas se redijo!

Najprej, "for the record", nisem informatik, kar bo iz tega pisanja kmalu jasno. Poleg tega živim v prepričanju, da je pomembno, da so storitve zame poceni, in ne to, da storitvodajalec od dela dobro živi.

Prepričan sem tudi, da je konkurenca dobra, in to iz dveh ključnih razlogov - zvišuje kakovost storitve in znižuje ceno. Da ne bo pomote, znižuje jih do stopnje, ki je ravno še sprejemljiva tako zame, stranko, kot za ponudnika. Seveda je res, da marsikateri ponudnik takih cen ne zmore, vendar nekdo jih zagotovo še lahko. Navsezadnje pač živimo v krutem kapitalizmu, ki ga vsaj sam ne dojemam kot izžemanje strank, temveč kot samoizžemanje ponudnikov. In zakaj sistem koristi tudi samoizžetim ponudnikom? Ker tako zagotovo dobijo več, veliko več strank. Poznam vse preveč nesrečnih uporabnikov računalnikov, ki se raje "šlepajo" na prijateljih, kot da bi se pustili olupiti profesionalnim servisom. Nižje cene bi servisom in profesionalnim "ITjevcem" zagotovo prinesle več prometa.

In če se za trenutek oprem na kolega z leve strani - da, tudi dimnikarji so predragi! K sreči jih vsaj država malce omejuje. In polagalci ploščic, pa vodovodarji, elektrikarji in, hej, zobozdravniki! Ker jih je premalo in je premalo konkurence! Žal so ti poklici "deficitarni" in se zanje odloča vse manj mladih, medtem ko se študenti v računalništvo še dobro vpisujejo, vendar pri vsakoletnih vpisih na fakultete še vedno poslušam, da so potrebe po njih še višje.

Zato so tudi računalnikarji, pardon, ITjevci, predragi! To je še posebej opazno v zadnjem času, ko smo deležni res ugodnih cen strojne opreme (huda konkurenca!), cene storitev pri "resnih" ponudnikih pa stagnirajo. Zakaj se cene tudi tukaj niso znižale? Zato, ker na vsakem koraku slišim - "v strojni opremi ni več zaslužka, preusmerimo se na storitve, tam se da zaračunati". Se opravičujem, če sem čudak, vendar mene taka izjava moti. Pravzaprav me moti že sama resničnost izjave, ki kaže na to, da je konkurenca očitno še prešibka!

V resnici lahko rečem le - hvala bogu za specializirana storitvena podjetja, ki cene znižujejo. Specializirana za servisiranje manj bogatih uporabnikov in podjetij, ki si težko privoščijo cene 100 evrov na uro ... In si zato raje omislijo ponudbo s sivega trga delovne sile - študenta, prijatelja, kolega prijatelja ... In, da, vsi ti še vedno živijo od svojega dela, pa čeprav ne s 100 evri na uro.

Naj sklenem, uganili ste, s konkurenco potrebujemo, potrebujemo pa tudi nižje cene IT (pa tudi drugih) storitev. Ali jih bodo zagotovili majhni in agilni mali serviserji ali pa bodo nastali mercatorji/spari/tuši za tovrstne dejavnosti, mi je pravzaprav vseeno.