Objavljeno: 29.6.2010 | Avtor: Jure Forstnerič | Monitor Junij 2010

Omrežni delavci

Omrežni delavci

Tokrat smo imeli v okviru naših rednih preizkušanj na mizi kopico tiskalnikov in prenosnikov. Slednji so se raztezali od mini prenosnikov ("netbookov") do velikanskih skorajda_ne_več prenosnikov, ki so bolj ali manj namenjeni le nepremični postavitvi na delovni mizi. Prav vsem tem napravam pa je že leta skupno - omrežno so in morajo biti povezani, sicer izgubijo smisel.

To, da je naša družba vedno bolj priklopljena, je že stara zgodba. Po eni strani se na ta račun mnogokrat norčujemo, po drugi pa se včasih prav zares sprašujemo, kam vse skupaj pelje. Eni so seveda mnenja, da v propad civilizacije, če ne že kar samega človeštva. Spet drugi se zavedamo, da civilizacija propada že od samega začetka in da je to del nje, tako da se na ta račun ne sekiramo preveč (in raje še enkrat preverimo elektronsko pošto, knjigo obrazov in RSS novice).

Ampak pustimo za trenutek ljudi - vse bolj priklopljene so pravzaprav vse naše vsakdanje naprave. Ravno v tej številki si lahko preberete kratek članek, pravzaprav preizkus tehtnice. Tiste, na katero se postavimo, da zvemo svojo težo. Ta je povezana s spletom prek brezžičnega omrežnega vmesnika. V našem laboratoriju smo se iz tega za hip sicer norčevali, a trg za te reči je - in postaja vsak dan večji. Če že imamo na voljo toliko podatkov (recimo našo težo), zakaj bi si te podatke zapisovali na mrtva drevesa (torej v zvezke)? Načeloma je res lažje, da se ti samodejno prenesejo nekam, kjer imamo nad njimi pregled in jih lahko uporabljamo za še kakšne koristne namene. Omenjena tehtnica oziroma njena spletna stran se zna povezati z različnimi spletnimi programi, s katerimi vodimo in nadzorujemo telesno vadbo.

Tudi druge naprave so vse bolj povezane s spletom oziroma njegovim oblakom. Ni ga pametnega telefona, ki ne bi znal podatkov sinhronizirati s spletnimi storitvami - najraje kar z Googlovimi. Dobro, od telefonov to nekako tudi pričakujemo, saj gre za komunikacijske naprave. Kaj pa avtomobili? Kmalu sploh ne bomo več imeli možnosti odpirati motornega prostora - oziroma tudi če bomo, si ne bomo mogli kaj pomagati. V avtomobil preprosto zmečemo še nekaj elektronike, GSM oziroma UMTS modul in sam sporoča vsako napako oziroma stanje. To bo sporočil neposredno mehaniku, ki bo že pripravljen za morebitni poseg (seveda bo imel pripravljen tudi račun). Da bo zgodba popolna, bomo imeli aplikacijo za iPhone, ki bo pokazala stanje tekočine za pranje vetrobranskega stekla.

In kam v to zgodbo sodijo naprave, ki jih preizkušamo v okviru nenehnih preizkusov? No, prenosniki so že načeloma naprave, ki smo si jih omislili za delo na terenu - v zadnjih nekaj letih pa je to delo vse teže opravljati brez spleta (včasih velja hkrati tudi nasprotno). Tiskalniki tudi dobivajo brezžične vmesnike, brez težav pa si predstavljamo, da bo splet prevzel vlogo, ki jo imajo danes navadni gonilniki. Tiskalnik bomo povezali s spletno storitvijo, ki opravlja delo gonilnikov. Tako bomo lahko na tiskalnik pošiljali dokumente iz katerekoli naprave (tudi iz telefonov in iPadov), ne glede na to, kje bomo.

Še prej pa čakamo podoben preboj na področju fotoaparatov. Ko se bomo potrošniki naveličali funkcij, kakršne so "Smile Shutter", in se bomo kolektivno odločili, da imamo megapikslov že dovolj, bo lahko naslednji korak neposredna povezava s spletom. Tako bomo vzeli sliko svojih najdražjih, to pa neposredno iz fotoaparata poslali vsem prijateljem po elektronski pošti. In, seveda, objavili na Facebooku. To bo šele žur.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji