Objavljeno: 30.3.2010 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Monitor Marec 2010

Regulacije, deregulacije in novi monopoli

Regulacije, deregulacije in novi monopoli

Videti je, da vnovič zorijo razmere. s katerimi se nam v prihodnjih mesecih in letih obeta nov val odmevnih tožb, protitožb ter poseganja držav v to, kar se dogaja na svetovnem trgu informacijskih izdelkov in storitev. Očitno načeloma prosti trg ni ravno način, s katerim se da vse urediti. Poštenost, samoomejevanje, demokracija? Očitno so to le pravljice za male otroke. Tam zunaj je prava vojna (za kupce).

Računalniška industrija je že tradicionalno zelo kompetitivna. Toda tekmovalnost pogosto hitro preraste v nekaj gršega, načrtno omejevanje konkurence. Njeno celotno kratko zgodovino spremljajo odmevni sodni procesi, v katerih se je iskalo grešne kozle za pretirani uspeh (in na drugi strani neuspeh) na trgu. Še je svež spomin na dolgoletni sodni proces proti Microsoftu, kjer so proizvajalcu očitali, da zaradi svojega dominantnega položaja na trgu omejuje konkurenco in inovativnost na sploh. Vemo tudi, da se je proces končal tako, da je bil volk sit in koza cela. Kljub vsemu se je zdelo, da je to moralna zmaga za tiste, ki podpirajo svobodno izbiro. Lekcija, ki si jo bo industrija zapomnila in jo upoštevala.

Toda minilo je le nekaj let in že se zdi, da je to pozabljeno in se zgodba ponavlja. Za zdaj so sicer to začetni koraki, ampak jasno nakazujejo, da skušajo različni proizvajalci izrabiti vsako priložnost, ne glede na pravne ali pa vsaj moralne posledice. Razlika je le v tem, da tokrat nimamo ne podiju le enega velikega monopolista, temveč več kandidatov vsakega na svojem področju. Morda ti ta hip še ne pretiravajo čez vse mere, vendar nismo daleč.

Poglejmo, denimo, družbo Apple, ta hip eno izmed najuspešnejših podjetij na sploh. Kapa dol za večino njihovih izdelkov, toda ne za njihovo početje. Denimo politiko glede pravic neodvisnih proizvajalcev programske opreme za mobilne telefone iPhone, najbrž pa to velja tudi za prihajajoči tablični računalnik iPad. Apple je znan, da omogoča dodajanje programske opreme prek svoje spletne trgovine AppStore, na njej pa gojijo, milo rečeno, svojeglavo politiko. Denimo to, da se sami odločajo, kaj bodo spustili v trgovino in kaj ne. Nedavno je tako v javnost prišla informacija, da cenzurirajo vsakršne programe, ki imajo v imenu ali opisu besedo Android, seveda ime glavnega konkurenta. Pa ne smemo pozabiti na to, da to ni nikakršen "prosti" trg, saj Apple od vsakega prodanega programa pobere kar mastno maržo. Po drugi strani pa na različne načine onemogoča nastanek konkurenčnih storitev.

Drug primer je Applovo kategorično zavračanje podpore za Adobe Flash na svojih mobilnih platformah. Nenavadno za razmerje med podjetjema, ki sta bili že zgodovinsko največja zaveznika, zlasti v časih, ko je bila absolutna prevlada platforme PC. Skrajno nenavadno tudi zato, ker s tem dobesedno onemogočajo pravilen prikaz številnih spletnih strani in s tem pravzaprav škodujejo svojim lastnim - kupcem. V čem je razlika med ravnanjem družbe Apple v primerjavi s tistim, ko so Microsoftu očitali monopolno in izključevalno umeščanje lastnega spletnega brskalnika v okolje Windows? Morda le v tem, da Apple s svojimi iPhoni nima 80 % ali več trga, kot PCji v najboljših časih. Toda to je slaba tolažba in še slabša popotnica za prihodnost. Strojna oprema in spletne storitve bi morale ostati ločene za zagotavljanje odprtosti in s tem inovativnosti.

Google je naslednji, ki s svojim ravnanjem ne vliva ravno zaupanja v svoje ravnanje, kljub nenehnim deklaracijam odprtosti. Znan primer je njihova pogoltnost na področju spletnega oglaševanja, kjer se že lep čas spretno gibljejo na skrajni meji tega, da proti njim sprožijo uradne preiskave. Prav tako so si omislili lasten predlog za kompenzacije avtorjem za projekte digitalizacije knjig, ki je sprožil val nasprotovanja po vsem svetu. Tako imenovani "sprejmi ali pozabi".

Pri Googlu pa moti še drug vidik njihove moči, ki ima negativne učinke ne glede na inovativnost, ki je pretežno izpostavljena v javnosti. To je vdiranje v zasebnost posameznikov. Prav zasebnost je pravzaprav ena zadnjih vrednot, ki jo bodo skušali kar vsi po vrsti sesuti. Google s svojimi tipično brezplačnimi storitvami nenehno zbira podatke o posamezniku. Pa naj gre za zgodovino brskanja, elektronsko korespondenco, trenutno lokacijo. Še več, ko so prijazno ponudili svoj brezplačni sistem DNS, se uporabnik mora zavedati, da s tem ne spremljajo samo dogajanja prek spletnega iskalnika, temveč lahko beležijo praktično celotno internetno aktivnost posameznika.

Po eni strani skušajo z odprtostjo kode in raznimi dokumenti prikazati svojo dobronamernost, skoraj v isti sapi pa potrjujejo sodelovanje z ameriško agencijo NSA, ki je znana po vohunjenju in sledenju vsakršnim virom v imenu ameriške nacionalne varnosti. Bojda zaradi napadov na Google iz Kitajske, toda kdo ve, ali se sodelovanje res ustavi na neki določeni točki.

Tudi sicer se kaže, da bo zasebnost uporabnikov storitev na hudi preizkušnji. Kdo ve, morda se zdi ponudnikom storitev, še posebej če so brezplačne, nekaj samoumevnega, da lahko objavljajo informacije po svoji presoji. Govorimo o Marku Zucherbergu, ustanovitelju Facebooka, ki javno trdi, da zasebnost ni več družbena norma. Ali res? Ali je res sprejemljivo, da nekaj spremeniš s točno določenim lastnim interesom in potem skušaš prikazati, da je itak "večini" to povsem OK?

In s tem pridemo do tretje plati iste zgodbe. Vsa ta ravnanja prodornih podjetij so spodbudile države, v našem primeru ZDA na eni strani in čedalje bolj Evropsko unijo na drugi strani, da posežejo v ravnanje ponudnikov storitev, pa tudi uporabnikov. Če so v preteklih letih red poskušali ustvarjati pretežno v ZDA, pa zdaj večina ponudnikov trepeta predvsem pred tem, kaj bo na določeno potezo rekla EU. V zadnjem mandatu so prvič pokazali, da znajo tudi uveljaviti to, kar napovejo. Drugače povedano, EU končno kaže zobe, ko se tiče interesov njenih državljanov. Vsaj v nekaterih primerih, ko gre za zasebnost in varnost. Hkrati pa tudi ne nasedajo na to, da so ZDA tiste, ki vselej vedo, kaj je najboljše za ta svet.

Kljub temu da smo šele na začetku vzpostavitve novega reda "moči" v informacijski industriji, na dogajanje ne moremo gledati prav s pretiranim navdušenjem. Ali bi bilo dobro začeti razmišljati o razbijanju Appla in Googla na manjše neodvisne družbe? Morda. Ali je to edini način zagotavljanja odprtosti trga? Najbrž ne. Ali se lahko vse skupaj razreši brez vmešavanja držav? Bojim se, da ne. Stvari se preprosto dogajajo prehitro in zlorabe se dogajajo, še preden se uporabniki, kaj šele institucije, zavejo oziroma reagirajo. Zato samo postavljanje pravil ne bo dovolj, najbrž bodo zopet zalegle le sankcije. Poslovneži se res ne znajo učiti na preteklosti.

"V čem je razlika med ravnanjem družbe Apple v primerjavi s tistim, ko so Microsoftu očitali monopolno in izključevalno umeščanje lastnega spletnega brskalnika v okolje Windows?"

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

Monitor na Facebooku

Monitor TV na YouTube

0dAqUiHKe3c

  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji