To, kar je videl fotoaparat, lahko kasneje vidi silno veliko ljudi. A človek kljub temu vidi več. Več v smislu razpona barv in svetlobe. V cerkvi si lahko ogledujemo temna marmorna tla in svetle vitraje. Posneta fotografija pa je pretemna, le tam, kjer bi morala biti okna, se bohotijo beli madeži svetlobe. Koliko sončnih zahodov je bilo tako spektakularnih, da smo odbrzeli po fotoaparat, ob ogledu fotografij na zaslonu ali papirju pa ostali hladni in razočarani.
Razvoju pogonov (diskov) SSD je iz dneva v dan teže slediti; izdelovalci z veliko hitrostjo pošiljajo na trg vedno nove in nove izdelke z izboljšano tehnologijo. Odločili smo se za trenutek ustaviti čas in razkriti izvore, zgradbo ter pokukati v prihodnost skladišč podatkov brez gibljivih delov.
Nadaljujemo pregled brezplačnih programov, ki pripomorejo k večji produktivnosti pri delu z računalnikom.
Produkcija domačih video posnetkov je vsak dan lažja. Naprave, ki omogočajo snemanje video vsebin, so vse cenejše, njihova obdelava pa vedno lažja. Pogosto hranjenje ustvarjenih posnetkov zgolj za domačo rabo ni dovolj. Želimo jih objaviti na svojem blogu, posredovati prijateljem ali celo javno objaviti na dverih, kjer bi jih lahko videlo veliko število ljudi. To omogočajo spletna mesta za objavo video posnetkov, ki jih je skoraj vsak dan več. V osnovi vsa ponujajo podobne storitve, seveda pa so med njimi tudi razlike.
Tokrat že tretjič preizkušamo programske pakete za spletno varnost, ki jih je mogoče kupiti v spletnih trgovinah izdelovalcev ali pri naših prodajalcih.
Že kar dolgo je tega, kar so se novi pametni telefoni v Monitorju začeli pojavljati v skoraj vsaki številki. Stanje se zaostruje, saj jih je v zadnjem času toliko, da je že kar hudo. Čas bo torej za nekoliko daljši članek o trenutnih novostih, ki smo jih dobili v roke.
V prejšnji številki Monitorja smo objavili veliki preizkus grafičnih kartic, a je na njem zaradi zamud z dobavo manjkalo nekaj zelo zanimivih modelov. Slednje smo seveda ob prejetju v laboratorij takoj posadili na vroči stol in pognali čez kopico testov. Končni rezultat? Imamo novega grafičnega kralja, oprostite, kraljico.
Pri brizgalnih tiskalnikih so večnamenske naprave že zavzele zelo velik tržni delež, pri laserskih sorodnikih pa bistveno manjšega. Razlog je seveda cena teh naprav, ki je kljub praktičnosti ter nizkih stroškov vzdrževanja še vedno kar visoka. Pa se je trg teh naprav v zadnjem letu kaj spremenil?
Računalniki naj bi omogočali večjo storilnost in produktivnost, žal pa s svojimi posebnostmi in muhami dostikrat povzročajo dodatno delo in s tem sive lase. Velikokrat se sploh ne zavedamo, da bi lahko opravilo, ki ga ponavljamo v nedogled, poenostavili ali celo odpravili z enostavnim programom. Poglejmo si prvi del programov po našem izboru, ki nam lahko tu zelo pomagajo.
Odkar je Slovenija polnopravna članica Evropske unije, vse več spletnih trgovin rade volje pošlje kupljeno blago tudi na sončno stran Alp. Iz evropskih trgovin boste blago dobili brez dajatev in če najdete trgovino z znosno visoko poštnino, lahko marsikateri izdelek kupite prek spleta ceneje kot v domačih trgovinah. Pripravili smo pregled enajstih preizkušenih spletnih trgovin.
Minilo je leto in dan in znova smo pripravili pregled obiska spletne strani naše revije, ga primerjali z lanskoletnim, hkrati pa pokukali še na priljubljeno spletišče revije iz iste hiše, Mladine. Novo leto prinaša nove ugotovitve, ki so le redko podobne tistim iz prejšnjega leta.
Kaj storite, preden se odpravite v neznani kraj? Vnesete lokacijo v GPS, seveda! Kaj pa, če tega dosežka tehnike ne uporabljate? Ali če bi si radi že vnaprej ogledali, kje se boste vozili? Potem se, seveda, odpravite v internet.
Zamisel računalnik = škatla je v mislih uporabnikov vse manj zasidrana. Spletne aplikacije, računanje v oblaku (zaenkrat še bolj v oblakih ...), vse to je že del vsakdanjega sveta. Zato ni čudno, da so tudi "starodobni" virtualizacijski pristopi vse večkrat omenjani in da se z njimi ubadajo tudi računalnikarji, ki ne spadajo ravno med "über geeke".
Digitalni fotoaparati znajo že kar nekaj časa zajemati tudi video posnetke. V Monitorju smo pred dobrim letom in pol primerjali kakovost teh posnetkov s kakovostjo video kamer in prišli do sklepa, da se tudi najboljši fotoaparati še ne morejo kosati s pravimi video kamerami. Je še vedno tako?
Čeprav ugotavljamo, da so grafične kartice danes že spoštovanja vredni kosi opreme, ki po matematični moči prekašajo tudi prenekateri večjedrni procesor, pa vedno znova najdemo tudi uporabnike, ki od svojih izdelkov zahtevajo še več zmogljivosti. S postopkom, imenovanim navijanje, lahko iz grafičnih kartic, pa tudi skoraj vseh drugih komponent, iztisnemo še več zmogljivosti.
Dejstvo, da postajajo grafične kartice iz dneva v dan zmogljivejše, ni nobena skrivnost več. Skladno z zmogljivostmi pa raste tudi število različnih uporab. Da bodo iz njih sestavili superračunalnik, smo že zapisali, da pomagajo kodirati zahtevne video zapise, tudi. Zadnja v vrsti bolj ali manj koristnih pogruntavščin pa je uporaba surove moči grafičnih procesorjev za razbijanje gesel. Kot lahko uganete, so grafične kartice pri razbijanju gesel zelo uspešne. Podjetje Elcomsoft, ki je pred leti zaslovelo s programom za kopiranje datotek Adobe eBook, ima v svoji ponudbi kopico programov za razbijanje gesel. Seznam rešitev so pred kratkim dopolnili še s programom Elcomsoft Wireless Security Auditor, ki zna razbijati gesla brezžičnih omrežij, zaščitena z enkripcijami WPA/WPA2-PSK. Največja zanimivost je zmožnost programa, da za svoje delo lahko uporablja tudi moč grafičnega procesorja, ki se pri tem odreže veliko bolje od najboljših večjedrnih procesorjev ta hip.
Grafična kartica je navadno eden izmed dražjih delov posameznega računalniškega sistema, za igričarje pa hkrati tudi najpomembnejši. Preizkusili smo 15 kartic zadnje generacije in preverili, kako se obnesejo v igrah, bržkone najzahtevnejših aplikacijah, ki jih poganja povprečen uporabnik. Kdo je torej zmagal - rdeči (AMD/ATI) ali zeleni (Nvidia)?
Novembra 2007 smo vzeli pod drobnogled programsko opremo, ki varuje naše otroke pred neprimernimi vsebinami. Dobro leto zatem je spet čas, da si ogledamo, kaj se je na tem področju zgodilo novega.
Digitalne video kamere nas obkrožajo na vsakem koraku, njihova cenovna dostopnost vsakomur omogoča ustvarjanje lastnih video vsebin. Ne glede na namembnost teh posnetkov je vedno zaželena možnost naknadne obdelave na računalniku, za to pa potrebujemo ustrezno programsko opremo. Na trgu je mogoče dobiti veliko število ustreznih programskih paketov. Tokrat se bomo osredotočili na tiste, ki prihajajo iz sveta odprte kode.
Linux že tradicionalno velja za operacijski sistem strežnikov, v namiznih računalnikih in prenosnikih pa ga naj bi uporabljali le najbolj zagrizeni uporabniki. A nekatere nove distribucije postavljajo ta stara prepričanja na bolj majave temelje. Dobri dve leti je, kar smo v Monitorju preizkusili, kako je z Linuxom v prenosnikih; takrat smo ugotovili, da še ni povsem zrel. Je zdaj že kaj drugače?
O "digitalnem domu" poslušamo zgodbice že leta, če ne več. No, kot kaže, se nekaj v tej smeri vendarle dogaja - preizkusili smo dva vrhunska televizorja LCD, ki premoreta tudi omrežni vmesnik, prek njega pa se znata povezovati s t. i. strežniki DLNA.
Televizorji LCD so bili dolgo predstavljani kot cenejši in (veliko) slabši sorodnik "tistih pravih" ploskih zaslonov, plazem. Vendar pa se izdelovalci zadnje čase trudijo, da bi kakovostno razliko kar najbolj zmanjšali - preizkusili smo dva vrhunska televizorja LCD, ki sta polna tehnoloških novosti.
Omrežne diske oziroma naprave NAS (Network Attached Storage) smo ne dolgo tega v naši reviji že preizkušali. Takrat smo opozorili na to, da se je segment trga, ki meri na domače uporabnike, začel razvijati prav v zadnjem času in po dobrega pol leta temu znova pritrjujemo. V zadnjih mesecih se je na prodajnih policah pojavilo za to področje precejšnje število novih izdelkov. In prav je, da se jim spet podrobneje posvetimo.
Se še spomnite časov, ko so profesionalni uporabniki trdili, da z monitorji LCD nikakor ni mogoče pravilno prikazati vseh barv, ki jih pri svojem delu obdelujejo? Danes katodnih monitorjev ni več, vendar ti uporabniki še vedno trdijo enako. Vsaj za modele, ki jih kupujejo smrtniki. Zato smo se lotili preizkusa tistih, ki so namenjeni prav njim - profesionalcem.
Učinkovito prepoznavanje govora je zagotovo ena najbolj goreče pričakovanih reči v računalništvu. Rešitev, ki utegne temeljito spremeniti način, kako uporabljamo računalnike. Da bi se pri tem napredku kdo spomnili na nas Slovence in naše jezikovne posebnosti, so že vrsto let le sanje. Zato smo bili toliko bolj presenečeni, ko smo naleteli na povsem delujočo rešitev, in to v okolju, v katerem tega nismo pričakovali.
Fotografije in zemljevidi gredo prav lepo skupaj. Večina sodobnih programov in fotografskih spletišč povezavo med tem dvojim pozna. Ker povprečen fotografski navdušenec posname zelo veliko fotografij, urejanje teh posnetkov in postavljanje na zemljevid pa je lahko sila zamudno, si velja ogledati načine, kako fotografije samodejno opremimo s podatkom o lokaciji posnetka. S pravo kombinacijo strojne opreme in programske opreme je to lahko nadvse preprosto opravilo.
Vsi smo že kdaj po elektronski pošti dobili prošnjo, da izpolnimo kak vprašalnik ali anketo prek spleta. Če ne drugače, smo bili deležni prošnje prijatelja, čigar prijateljica dela na FDV diplomo na temo blogov in prosi, da izpolnimo kratko anketo, kakšnih 65 vprašanj, recimo.
Omislili ste si kamero HD in posneli nezanemarljivo količino posnetkov. A ko bližnjim omenite ogled, v njihovih očeh ne zaznate pretiranega navdušenja. Obiski prijateljev pa so po projekciji vašega triurnega filma z enodnevnega izleta na slovensko obalo postali znatno redkejši. Ne skrbite. Poznamo rešitev za obe strani.
Firefox ali, po naše, rdeči panda je vse bolj priljubljen spletni brskalnik. Eden poglavitnih razlogov za to priljubljenost so najrazličnejši dodatki zanj, s katerimi ga še izboljšamo ali povsem prilagodimo svojim željam in potrebam.
Upravljanje telefona s tipkami ali z dotikom zaslona? V zadnjem času vedno bolj pereča dilema, ki se je različni izdelovalci lotevajo različno. Dilemo je seveda zares povzročil šele Applov iPhone, ki je dokazal, da je pravzaprav čisto vse mogoče postoriti tudi brez tipk. Ne čudi torej, da se v tej smeri preizkušajo prav vsi izdelovalci telefonov, ki dajo kaj nase.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
