Objavljeno: 23.12.2008 | Avtor: Žiga Četrtič | Monitor December 2008

Digitalne škarje za visoko ločljivost

Omislili ste si kamero HD in posneli nezanemarljivo količino posnetkov. A ko bližnjim omenite ogled, v njihovih očeh ne zaznate pretiranega navdušenja. Obiski prijateljev pa so po projekciji vašega triurnega filma z enodnevnega izleta na slovensko obalo postali znatno redkejši. Ne skrbite. Poznamo rešitev za obe strani.

Uvod je vsekakor nekoliko pretiran, a v njem se bo kljub temu prepoznal marsikateri lastnik video kamere. Pogosto se še snemalcu nekateri kadri doma ne zdijo več tako zanimivi, kot so delovali ob snemanju. Poleg tega so tu še kakšne napake, ponekod so kadri predolgi, morda se celo podvajajo, zvočna kulisa ne le, da je nepopolna - je celo moteča ... Skratka, ni vse tako, kot bi si želeli. A ni potrebe, da bi se režiserski podvigi končali med držanjem kamere. Nadaljujejo se lahko za osebnim računalnikom, natančneje: ob uporabi programske opreme za urejanje videa oz. video montažo.

Različni pristopi

Pričakovanja in želje domačih filmskih ustvarjalcev so zelo različni. Nekateri so zadovoljni že s tem, kar dobijo neposredno s kamere. Morda bi le spustili kak prizor in kje kaj odrezali. Spet drugi se bodo ukvarjali še s prehodi med posnetki, razrezali prizore in jih ustrezno krajšali, dodali kak napis in si omislili glasbeno podlago. Lahko si boste zaželeli še dodatnega pripovedovalca in kak preprost filmski učinek, morda prekadriranje. Najdejo pa se tudi takšni, ki bi kje dodali specialne učinke eksplozij in dinozavra. A slednjim tokrat ne bomo pomagali z nasveti. In najbrž tudi kdaj drugič ne. Ubrali bomo srednjo pot in preizkusili, kaj nam ponujajo programi, ki so namenjeni amaterski rabi in so smrtnikom prijazni tudi po ceni. Preizkusili bomo torej predvsem uporabnost za urejanje družinskih in popotniških filmov HD, preverili pa tudi uporabnost za montažo krajše filmske stvaritve.

Programi omogočajo zajem videa ne le z diska, temveč tudi neposredno iz snemalnih naprav.

Temelji dobrega izdelka

Zavedati se morate, da video montaža zahteva precej časa. Poleg dolžine samega izdelka, ki ga pregledate po dolgem in počez, je treba vzeti v zakup še dolžino zavrženega gradiva in čas, ki ga potrebuje računalnik za sprotno delo z velikansko količino podatkov. Še posebej v različici HD. Izdelava končnega izdelka zahteva še dodatne minute, ki se hitro približajo uri ali več, a tedaj vam vsaj ni več treba sedeti pred zaslonom. Spodobna zmogljivost vašega mlinčka je zato več kot zaželena, saj ni hujšega od tega, da postane računalnik zaradi nedoraslosti nalogi neposlušen tako zelo, da je potreben nov zagon. Zoprno pa je tudi, če na končnem izdelku odkrijete drobno napako, zaradi katere se morate znova lotiti izdelave končnega izdelka. To namreč traja in traja ...

Zelo pomembna je kakovost uvoženih posnetkov. A tu ne govorimo o tehnični kakovosti. V septembrski številki Monitorja ste si lahko prebrali, da amaterske kamere HD na splošno navdušujejo z zajemom. Mirna roka in občutek za zajem s tem še pridobivata na veljavi. Če boste ubrali resnejši pristop, velja že ob snemanju razmišljati o montaži. Vživite se v gledalca in ocenite, kaj bi bilo privlačno za nekoga, ki krajev ni obiskal. Popotniški filmi bodo zanimivejši, če si boste na potovanju priskrbeli avtohtono glasbeno podlago in si napravili klasične ali video zaznamke za spremno besedilo, da ne bo vse govorjeno izza kamere. Angažirajte tudi spremljevalce in spremljevalke. Za naknadno snemanje zvočnega posnetka pa lahko doma uporabite kar samo kamero, saj so vgrajeni mikrofoni že tako dobri, da je smiselnost kupovanja drugih cenenih rešitev vprašljiva.

Najpomembneje pa je, da ohranjate mejo perfekcionizma tako visoko, da vam je delo še vedno v užitek in zadovoljstvo.

Kdo je bil prvi?

Montaža filmskih posnetkov je bila najprej bolj podobna krojaškemu delu, saj so se deli filmskega traku rezali in spet lepili skupaj. Tehnika se je izpopolnjevala, a princip je dolgo ostajal enak.

Današnji način montaže imenujemo nelinearno urejanje, saj nam je omogočen dostop do kateregakoli delčka filma v realnem času. Prva naprava, ki je omogočala omenjeni pristop, je bila leta 1970 predstavljeni CMX 600. Velik stroj z dvema črno-belima zaslonoma je omogočal priklop do šest pomnilniških enot z diski, ki so kljub velikosti, primerljivi s pralnim strojem, lahko shranili le vsak po približno pet minut črno-belega videa polovične ločljivosti PAL. Video se je najprej zajel z magnetnih trakov in shranil na omenjene diske. Napravo se je upravljalo s svetlobnim pisalom na enem od zaslonov, drugi pa je prikazoval sam posnetek. Posnetke se je lahko poljubno rezalo, sestavljalo, predvajalo v različnih hitrostih, naprej in nazaj, vstavljalo zvok drugih prizorov ... in ko je bil montažer zadovoljen s svojim delom, so se na urejevalno enoto priključili bralniki in snemalniki magnetnega traku. Na bralniku je bil nameščen kolut z originalnim posnetkom, ki ga je CMX 600 krmilil skupaj s snemalnikom, na katerega se je posnetek snemal tako, kot si je predhodno zamislil montažer. Končni stadij montaže je tako potekal popolnoma samodejno.

Napredna tehnologija pa je seveda zahtevala visoko ceno. Zato je bilo kljub zmogljivostim prodanih le nekaj enot.

Programska oprema

Vsi programi za video montažo HD so si med seboj v osnovi podobni. Najprej morate izbrati posnetke, ki jih boste uporabili, nato jih razvrstite v steze in jih poljubno preoblikujete, dodajate učinke in elemente, kot so okviri, besedila in dodatni zvočni posnetki. Začetki bodo verjetno okorni v vsakem, z uporabo pa boste pridobivali izkušnje, odkrivali nove možnosti in si izoblikovali mnenje o tem, kaj je vredno uporabljati in kaj vam ne pomeni drugega kot šaro. Ne ustrašite se časa, ki ga boste porabili za svojo prvo stvaritev.

Ko je v stezah vse nameščeno po vaših željah, najpogosteje sledi klik gumba "make movie". Izberete si datoteko, format oz. optični nosilec in s potrditvijo zaposlite računalnik za nezanemarljiv čas. Vse, kar ste počeli z izseki, učinki in dodatki, si je program namreč zapomnil le v obliki navodil. Zdaj pa bo iz izvirnih posnetkov ustvaril tisto, kar si želite. In za to si vzame kar nekaj časa. Pogosto krepko več kot eno uro. Vse pa je odvisno od zapisa, dolžine filma in zmogljivosti vašega mlinčka.

Žal noben od opisanih programov ni preveden v slovenščino in le pri Sonyju bodo priložili slovenska navodila. Edina, a ne tako zmogljiva alternativa je zato Windows Movie Maker HD, ki pa je priložen le najdražjim različicam operacijskega sistema Windows Vista. No, in pa seveda Applovi računalniki, ki jim je priloženega še kaj boljšega, kot je Movie Maker, vendar smo se tokrat osredotočili le na okenske programe.

Čeprav so si programi med seboj podobni, se pristop do urejanja razlikuje ravno toliko, da ima vsaka programska rešitev kakšno res uporabno zamisel in nekaj neumnosti, ki vam kodrajo živce. Vsi programi, ki smo jih preizkusili, pa si zaslužijo pozornost. In verjetno smo še kakšnega izpustili. Begati od enega do drugega pa se vam ne izplača. Če vam naši opisi ne bodo pomagali dovolj, si omislite predstavitvene različice, kjer so na voljo. Prepričani smo, da boste našli svojega favorita.

Adobe Premiere Elements 7

Adobe Premiere Elements 7

Kaj: Program za domačo video montažo.

Dosegljiv: www.adobe.com.

Preizkusna različica: 30 dni.

Cena: 100,43 EUR.

Podprti OS: Windows XP SP2, Windows Vista.

za: Prijazen vmesnik, večstezno video urejanje.

proti: Potreba po sprotnem renderiranju, zatikanje vmesnika.

Adobe Premiere Elements 7 je zelo svež program, ki ponuja veliko, a je na določenih področjih ljub vsemu skromen. Tako nam omogoča urejanje več video stez, nastavljanje prosojnosti videa in obilico formatov, a hkrati ne dopušča veliko nastavitev učinkov in nas ne preskrbi z množico vnaprej pripravljenih tem in izbirnikov.

Uporabniški vmesnik je zelo všečen in pregleden, a se med uporabo močno zatika. Še posebno težavna je bila izbira tekstovnih animacij, saj so se kar izmikale kazalcu miške. Sicer poteka uporaba podobno kot pri vseh konkurentih. Ponuja pa eno preprostejših začetnih nastavitev formata, ki sicer v množici možnosti postaja prava znanost, ter preprosto izbiro uvoza video datotek.

Izbira tekstovnih animacij v Adobovem vmesniku ne poteka tekoče, a možnosti so pestre.

Delo s posnetki je intuitivno, a hitri ogled je skoraj neuporaben, dokler ne pritisnemo tipke enter, to pa povzroči renderiranje našega projekta. Časovna os spremeni barvo z rdeče na zeleno, a vse skupaj zahteva veliko časa. Ko se računalnik pregrize skozi opravilo, je ogled tekoč. Do naslednje spremembe, seveda. Nato je treba vajo na spremenjenem delu ponoviti. Tekoče delo bo torej najbolj odvisno od specifikacij vaše strojne opreme.

Vsaki video stezi lahko standardne nastavitve, kot so svetlost, kontrast in nasičenost barv, nastavljamo z drsniki ali pa jim posvetimo ovojnico na časovni osi. Tako lahko preprosto z dodajanjem točk posnetek popravimo le na določenem delu. Preprostejši so tudi učinki "fade-in" in "fade-out". Seveda lahko z ovojnicami vplivamo tudi na zvočne posnetke, ki jih odložimo na njim namenjene steze.

Sprotno Adobovo renderiranje je včasih nadležno.

Besedilo se vnaša kar v eno izmed video stez. Nato ga lahko znotraj kadra premikamo in mu dodajamo animacije. Odpre se nam tudi orodje za preprosto risanje. Že pripravljen pa je na voljo tudi nastavek za vnos odjavnih špic.

Seveda tudi Premiere Elements omogoča zapis neposredno na optični nosilec. Ponuja nam nekaj že pripravljenih izbirnikov, ki jih lahko z nekaj volje prilagodimo svojemu okusu.

Adobe omogoča tudi možnost samodejne izbire vaših posnetkov, odločanja o načinu montaže in zanimivosti prizorov, a resni uporabniki po tem zagotovo ne bodo posegali. Zanje bo največja prednost možnost večsteznega urejanja videa.

Ko računalnik ne more biti predober

Strojne zahteve za urejanje visoko ločljivostnih posnetkov so visoke. Izdelovalci jih sicer navajajo ob svojih programih, a jih je treba jemati z rezervo. Verjetno bi bilo prav zabavno opazovati tiste, ki trdijo, da lahko posnetke HD urejajo s 512 MB pomnilnika. Skoparjenju pri izbiri se zato poskusite odpovedati, da ne bo kasneje nejevolje.

Programi izkoriščajo večjedrne procesorje, ki pridejo najbolj do izraza med končnim renderiranjem posnetka. Med samim urejanjem pa tekoče delovanje zagotavlja še pomnilnik, ki ga naj bo vsaj 2 GB, pogosto pa je zaradi velike količine podatkov zaposlen tudi disk, za katerega je znova zaželeno, da je čim hitrejši in ob morebitnem hranjenju vsebin tudi čim večji. Vaša nervoza ob čakanju na odziv računalnika bo bržkone vplivala na kakovost končnega izdelka. In če se vam zdi, da čas renderiranja ni pomemben, morate vedeti, da je računalnik tedaj praktično neuporaben za druga opravila in da se lahko hitro zgodi, da katero od napak odkrijete na končanem izdelku. Odpravljanje tega vam vzame pet minut, renderiranje pa mora računalnik v celoti opraviti znova.

Postopek je na naši testni sestavi za polurni posnetek HD trajal nekaj več kot uro in pol, datoteka pa je obsegala skoraj 6 GB. Nato pa morate v večini primerov temu dodati še čas zapisovanja na optični nosilec. Še za primerjavo: renderiranje enako dolgega filma v kakovosti DVD je vzelo le dvajset minut.

Corel Video Studio Pro X2

Corel Video Studio Pro X2

Kaj: Program za domačo video montažo.

Dosegljiv: www.corel.com.

Preizkusna različica: 30 dni.

Cena: 79 EUR.

Podprti OS: Windows XP SP2, Windows Vista.

za: Urejen vmesnik, obilica podprtih formatov, uporabne možnosti.

proti: Nekoliko počasnejša odzivnost med urejanjem.

Tudi Corelovi snovalci, ki izhajajo iz programerske hiše Ulead, kupljene s strani Corela, so se odločili, da svoj uporabniški vmesnik naredijo privlačnejši. In svoje delo so opravili tako dobro, da je tudi pregleden. Koncept uvažanja posnetkov in razvrščanja na časovno os je podoben drugim programom. Ponuja se nam glavna video steza in steza za posnetke "overlay", ki pa jih lahko le omejeno urejamo. Tu sta še dve stezi za napise in dve, namenjeni zvoku. Obilica učinkov in prehodov je dostopna v namenskem oknu, urejeni pa so v skupine, a po čudnem ključu. Kakorkoli, mogoče si je ogledati tudi vse hkrati, oz. si ustvariti lastno mapo, uporabljamo pa jih znova po sistemu povleci in spusti. Do nekaterih vsebin pridemo s kliki na zavihke, poti do drugih pa so za odtenek skrite v izbirnikih, ki se pokažejo ob desnem mišjem kliku.

Video Studio X2 ponuja po dve stezi za video, zvok in besedila.

Izbira filtrov je znova pestra, dodaja pa se jih na celotne prizore. Z izbiro natančnejših nastavitev lahko nastavljamo dodatne možnosti učinkov glede na čas, spremembe med izbranimi točkami pa se izvajajo zvezno. Število filtrov na posnetek ni omejeno.

Domiselno preprosto in hkrati zmogljivo je dodajanje napisov. Nekaj že pripravljenih animacij sploh ni napačnih, program pa nam hkrati dovoljuje posege v vse nastavitve. Tako ne bo težav z željami po množici različnih pisav, velikosti in slogov v animiranih odjavnih špicah. Omogočen je uvoz fotografij in animacij flash.

Poleg klasičnih možnosti izvoza datotek številnih formatov, izdelave optičnih nosilcev in zapisa nazaj na videokamero, če ta snema na kasete DV, nam je na voljo tudi predelava v zapise, ki jih podpirajo prenosne naprave. Tako lahko svoj izdelek prilagodite Sonyjevi prenosni igralni konzoli, Applovim glasbenim predvajalnikom in svojemu mobilnemu telefonu. Preprosto in učinkovito.

V primeru zapisa na ploščo nam program ponudi izdelavo izbirnika, a osnovna shema je le ena. Na voljo pa je možnost oblikovanja po lastni želji z uvozom glasbe in slik oz. grafičnih vsebin.

Corel Video Studio X2 je uporaben izdelek, ki ponuja obilo dodatnih možnosti in je prijazen do uporabnika. Zanimivo je le to, da je bil v primerjavi s konkurenti na trenutke neodziven. A to ni bilo tako moteče, kot se sliši. Bilo pa je opazno.

Cyberlink Power Director 7 Ultra

Cyberlink Power Director 7 Ultra

Kaj: Program za domačo video montažo.

Dosegljiv: www.cyberlink.com.

Preizkusna različica: 30 dni, izdelki vsebujejo opozorilo.

Cena: 94,5 EUR.

Podprti OS: Windows XP SP2, Windows Vista.

Za: Gladko delovanje, uporabniški vmesnik, obilica možnosti.

Proti: Le ena video steza.

Cyberlinkova rešitev za domače urejanje videa ima prijeten uporabniški vmesnik, ki hoče biti ravno toliko poseben, da nam priskrbi nekaj minut zmede. A uporabniki naj bi kasneje zaradi tega ne imeli težav, saj so izbire in možnosti kljub vsemu razvrščene premišljeno.

Med svojstvenimi dodatki programa Cyberlink Power Director se najde marsikaj.

Posnetke najprej uvozimo v knjižnico bodisi z diska ali pa uporabimo orodje za zajem iz kamere, nato pa jih iz okna razvrstimo na časovno os. Primarna video steza je le ena, dodamo pa lahko do šest t. i. PIP stez, ki prikazujejo sliko v sliki na primarni stezi. Program lahko delno pretentamo s tem, da omenjene male posnetke razvlečemo čez ves prikaz in s tem pridobimo dodatne video steze. Vragu repa s tem nismo izmaknili, saj je urejanje stez PIP omejeno, a za večino domače montaže tega niti ne potrebujemo.

Učinke, ki jih je zvrhan koš, uporabljamo po sistemu povleci in spusti na progo, ki je namenjena prav njim. Z dvojnim klikom se nam odpre dodatno okno, v katerem lahko nastavljamo parametre, ki so lahko različni glede na čas, prehodi med njimi pa so gladki. Že omenjenima stezama sledijo še steza za besedilo, nekakšne risankaste učinke in okvire ter dve stezi za zvok.

Urejanje besedila nam ponudi veliko že pripravljenih vzorcev in animacij oz. učinkov, v vsakega pa lahko dodobra posegamo tudi sami. Na voljo nam je še orodje za ustvarjanje podnapisov, ki jih program lahko zapeče v sam video ali doda kot posebno datoteko. Prehodi med prizori se gibljejo od klasično uporabnih do pretirano kičastih, a okusi so pač različni. Če pa ob pogledu na te učinke postanete nemirni, vam preostane izdelava lastne mape z vašim osebnim izborom.

Množica risankastih dodatkov Cyberlinka bo nekaterim popestrila filme, drugim pa dan.

Urejanje teče gladko, a sprotno shranjevanje je zelo priporočljivo, saj programu kdaj pa kdaj kljub vsemu zmanjka tal pod nogami. Med našim testom se nam je mišji kazalec ujel v okno za hitri ogled in ni hotel čez rob. Nekoliko nas je zmotilo tudi to, da je treba format slike izbrati že na samem začetku in da je privzeta nastavitev kljub uvoženim posnetkom 16 : 9 bila 4 : 3. In zapis na ploščo blu-ray zato ni bil mogoč. Ob novi nastavitvi formata pa se je avtomatsko odprl nov, prazen projekt.

Ko ste s svojim izdelkom zadovoljni, ga lahko ločite na poglavja, ki so podlaga za morebitne zbirnike filmskih plošč. Nato vam program med drugim ponudi zapis datoteke na disk, pripravo za objavo v spletu, zapis nazaj na kaseto DV (če ste film primarno zajeli iz nje) in seveda izdelavo optičnih diskov z menuji.

In, ne nazadnje, program vam ponudi celo čarovnika za izdelavo popotnega videa in filma z naslovom "Moj ljubki otrok". Analiza in montaža vas bo stala kar nekaj procesorskega časa, a rezultat bo ... vsekakor nekaj posebnega.

Celostno gledano omogoča Cyberlink Power Director 7 Ultra za svoj denar zelo solidno orodje, ki omogoča preprosto in učinkovito montažo posnetkov za domačo rabo. Poleg tega pa še obilico možnosti za igranje z zabavnimi in srčkanimi učinki.

Pinnacle Studio 12 ultimate

Pinnacle Studio 12 ultimate

Kaj: Program za domačo video montažo.

Dosegljiv: www.pinnaclesys.com.

Preizkusna različica: Ni na voljo.

Cena: 102,36 EUR.

Podprti OS: Windows XP SP2, Windows Vista.

Za: Urejen vmesnik, 3D dodatki, izčrpna navodila.

Proti: Odzivnost.

Eno najbolj znanih imen med oskrbovalci programov za domači video je vsekakor Pinnacle, ki je danes pod okriljem Avida. Z izdelkom Pinnacle studio 12 ultimate so znova dokazali, da je mogoče biti boljši med enakimi. Žal ne na vseh področjih, saj program ne ponudi nekih pretresljivih novosti, a med vrsto orodij in dodatkov se najde veliko posrečenih in uporabnih možnosti.

Za uvoz video datotek nam tokrat ni treba oblikovati knjižnice, temveč jih prek brskalnika povlečemo neposredno na časovno os. Rezanje, premikanje in prilagajanje dolžine prizorov s t. i. "trimanjem" poteka gladko. Nekaj težavic pa je ob uporabi prehodov. Ti so sicer pregledno razporejeni. S klikom izbire se nam pokaže preprost hitri ogled, a ko učinek prenesemo na stezo, program zahteva veliko časa zase, preden nam pokaže, kako je prehod videti na naših posnetkih. Med razmišljanjem pa se del steze, katerega hitri ogled ni mogoč, obarva zeleno, namesto gibljivih slik tedaj gledamo le barvasti klicaj. Medtem sicer lahko počnemo kaj drugega, a program postane neodziven. Omeniti pa velja, da med paleto prehodov najdemo veliko izvirnih, zabavnih in zanimivih. Na voljo pa je tudi možnost dokupa že pripravljenih tematskih oblikovanj in učinkov. Trenutno je, denimo, za 40 dolarjev dosegljiv sklop dodatkov, namenjenih montaži filmov z zimsko tematiko.

Besedilu je tudi tu namenjena posebna steza. A tega žal ne moremo reči za učinke, ki jih lahko uporabimo le nad celotnim prizorom. Zvočne steze nam omogočajo tudi nekatere osnovne avdio učinke, kot je odstranjevanje pretiranih sičnikov ali dodajanje odmevov.

Uporabniški vmesnik Pinnacla je preprost, pregleden in ličen.

Izbirnike, ki jih nameravamo uporabiti na optičnih nosilcih, lahko vnesemo že kar v sam projekt. Že pripravljenih je kar nekaj tematskih sklopov, vsakega pa lahko prilagajamo svojim željam.

V škatli dobimo poleg namestitvenega ploščka še obširna, kar tristo strani obsegajoča navodila za uporabo v angleščini, in zeleno platno. A ne za gretje ob dolgih zimskih večerih, medtem ko sedimo za računalnikom premraženih stopal, temveč za kuliso, ki jo nato nadomestimo s poljubnim videom. Tehnika je bolj znana pod angleškim izrazom "green screen". Program nam namreč omogoča, da dele posnetka, ki so točno določene zelene barve, zamenja z drugim videom. Tako so posnete npr. vremenske napovedi z dodanimi grafikami. A naj vas domišljija nikar ne omejuje.

Pinnacle studio 12 ultimate je eden dražjih izmed tokrat preizkušenih programov. Res nam ponuja veliko, a je včasih tudi nadležno počasen oz. strojno zahteven, o čemer smo že pisali. Škoda, da izdelovalec ne ponudi preizkusne različice, ki bi marsikomu olajšala odločitev.

Kaj uporabljajo profesionalci?

Pri resni video montaži programska oprema še zdaleč ni vse

Filmski studii se le redko poslužujejo golih programskih rešitev. Kljub temu gre za industrijo, v kateri se obrača silno veliko denarja. Tam se uporabljajo kombinacije drage programske in namenske strojne opreme. A kljub temu se poti ponekod križajo. Nekatera podjetja tako ponujajo napredne rešitve s cenami krepko prek nekaj tisoč evrov in hkrati tudi programe, namenjene običajnim potrošnikom. Verjetno najbolj znan je Adobe Premiere v kombinaciji z Adobe Aftereffects, znano je še ime Avid Media Composer. Tudi Sony ponuja pakete za polprofesionalce. In seveda Apple - Final Cut.

Sony Vegas Movie Studio 9 Platinum Edition

Sony Vegas Movie Studio 9 Platinum Edition

Kaj: Program za domačo video montažo.

Dosegljiv: www.sonycreativesoftware.com.

Preizkusna različica: 30 dni, izdelki vsebujejo opozorilo.

Cena: 57 EUR.

Podprti OS: Windows XP SP2, Windows Vista.

Za: Preprosto oblikovanje ovojnic videa in zvoka (fade in, fade out), več video stez, navodila v slovenščini, cena.

Proti: Nerodno oblikovanje vstavljenih besedil, razmeroma visoke strojne zahteve za tekoče delo, ni vgrajene podpore izdelavi izbirnikov za optične nosilce videa.

Sony velja za enega vodilnih izdelovalcev video kamer za rabo doma, poleg tega pa se razširja še na številna druga področja trga zabavne elektronike in računalništva. Zato ni presenetljivo, da ponujajo tudi lastno rešitev za domačo video montažo.

Klasično oblikovani uporabniški vmesnik Sony Vegas Movie Studia je na trenutke manj pregleden od vrstnikov.

Sistema urejanja pri Sonyju niso na novo izumljali. Uporabniški vmesnik je preprost in pregleden. Video posnetki se uvozijo s kamer ali z diska in prek knjižnice razvrstijo na časovno os. A tokrat sta nam na voljo dve video stezi in še dodatna "overlay" steza. Vstavljanje vmesnih posnetkov in prehodov med njimi je tako zelo olajšano.

Zbirka prehodov je obsežna, uporabljamo jih po sistemu povleci in spusti. Urejeni so v smiselne podsklope (2D, 3D, barve ...). Učinki nimajo svoje steze. Dodajajo se neposredno na določen prizor. Njihovo delovanje nastavljamo v novem oknu, tam jih lahko tudi vklopimo in izklopimo, kar je sicer nekoliko manj pregledno.

Dodajanje besedil je rešeno z že pripravljenimi shemami, katerih preoblikovanje je zamudno in včasih neubogljivo. Kar nekaj časa smo se lovili z ustvarjanjem odjavne špice in še nismo mogli doseči želenega rezultata. Hierarhija naslovov enostavno ni prenesla naših želja in se je ponastavljala sama od sebe ali pa delovala po svoje. Množici možnosti navkljub Vegasu ni priložene prav veliko šare v obliki igrivih dodatkov in to bo morda kdo celo pogrešal, a namiguje na to, da želi program biti kaj več kot le igrača. Na to nas opozarjajo tudi napredne možnosti naknadnega prekadriranja in odpravljanja napak, nastalih med snemanjem.

Oblikovanje in urejanje videa sicer poteka tekoče, a tu in tam pride do zatikanj kljub majhnemu oknu video ogleda. Po vsej verjetnosti je to davek za več video stez, ki se prelivajo med seboj. Sicer pa težav s stabilnostjo ni bilo.

Program vaš končni izdelek zapiše na disk, pošlje neposredno na spletno stran Youtube ali pa izdela optični nosilec. A oblikovanja izbirnikov ne omogoča. Za slednje boste potrebovali DVD Architect Studio, ki pa je vštet v ceno.

Še eno spodobno orodje, katerega poglavitna prednost je dodatna "overlay" steza. In ko se ga navadite, omogoča učinkovito in kakovostno delo z vašimi posnetki po ugodni ceni.

iSrečneži in tisti, malo manj srečni

Applovim uporabnikom najnovejša različico programa iMovie ni povsem pogodu.Med opisanimi programi niste zasledili nobenega za uporabnike Applovih operacijskih sistemov. Za to je več tehtnih razlogov. Prvi je ta, da je operacijskemu sistemu OS X že priložen iMovie, ki je do predzadnje različice veljal za zelo uporaben pripomoček. Najnovejši različici pa niso le dodali prgišča bonbončkov, temveč so ji tudi odvzeli nekaj najosnovnejših orodij in učinkov. Kritikam uporabnikov je Apple odgovoril z možnostjo namestitve starejše različice, naprednejšo programsko rešitev za jabolčne računalnike Final Cut Express pa pocenil na 200 dolarjev. Drugi razlog pa je ta, da je večina profesionalne programske opreme napisana za Applov operacijski sistem. A zaradi visokih cen za nas tokrat tudi sicer ni bila zanimiva.

Krivično pa bi bilo pozabiti tudi na Windows Movie Maker, ki se v operacijskem sistemu Windows Viste Home Premium in Vista Ultimate ponaša s kratico "HD" na koncu imena. Razširjen osnovni urejevalnik, ki ponuja kar nekaj zabave, je tedaj zmožen ustvarjati in urejati tudi vsebine visoke ločljivosti. Še vedno pa so nekatere omejitve pri izbiri formata izvoženih datotek in zapisovanju na ploščke.

Programe smo preizkušali na računalniku podjetja Anni (www.anni.si) z Intelovim dvojedrnikom E8400 (3 GHz) in 2 GB pomnilnika. LGjev zapisovalnik blu-ray je posodilo podjetje Mlacom (www.mlacom.si), video kamero HD pa podjetje Sony (www.sony.si).

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji