Fotografije in zemljevidi gredo prav lepo skupaj. Večina sodobnih programov in fotografskih spletišč povezavo med tem dvojim pozna. Ker povprečen fotografski navdušenec posname zelo veliko fotografij, urejanje teh posnetkov in postavljanje na zemljevid pa je lahko sila zamudno, si velja ogledati načine, kako fotografije samodejno opremimo s podatkom o lokaciji posnetka. S pravo kombinacijo strojne opreme in programske opreme je to lahko nadvse preprosto opravilo.
Vsi smo že kdaj po elektronski pošti dobili prošnjo, da izpolnimo kak vprašalnik ali anketo prek spleta. Če ne drugače, smo bili deležni prošnje prijatelja, čigar prijateljica dela na FDV diplomo na temo blogov in prosi, da izpolnimo kratko anketo, kakšnih 65 vprašanj, recimo.
Omislili ste si kamero HD in posneli nezanemarljivo količino posnetkov. A ko bližnjim omenite ogled, v njihovih očeh ne zaznate pretiranega navdušenja. Obiski prijateljev pa so po projekciji vašega triurnega filma z enodnevnega izleta na slovensko obalo postali znatno redkejši. Ne skrbite. Poznamo rešitev za obe strani.
Firefox ali, po naše, rdeči panda je vse bolj priljubljen spletni brskalnik. Eden poglavitnih razlogov za to priljubljenost so najrazličnejši dodatki zanj, s katerimi ga še izboljšamo ali povsem prilagodimo svojim željam in potrebam.
Upravljanje telefona s tipkami ali z dotikom zaslona? V zadnjem času vedno bolj pereča dilema, ki se je različni izdelovalci lotevajo različno. Dilemo je seveda zares povzročil šele Applov iPhone, ki je dokazal, da je pravzaprav čisto vse mogoče postoriti tudi brez tipk. Ne čudi torej, da se v tej smeri preizkušajo prav vsi izdelovalci telefonov, ki dajo kaj nase.
V preteklih letih se je na trgu fotoaparatov dogajala prava revolucija, predvsem z vedno bolj dostopnimi in vedno boljšimi digitalnimi fotoaparati. Že kmalu po razmahu digitalne fotografije so, večinoma neznani azijski izdelovalci, ponudili kupcem tudi elektronske različice okvirjev za slike. A šele v zadnjem letu ali dveh so na ta trg vstopili velikani računalniške in zabavne industrije, s čimer je segment doživel pravi razcvet. Prav zaradi tega smo se odločili za prvi večji preizkus elektronskih slikovnih okvirjev.
Pred slabim letom dni smo preizkusili osem brezžičnih usmerjevalnikov, ki so se ponašali z magično črko "n" na embalaži. Leto zatem se je število preizkušenih naprav podvojilo, a revolucionarnih novosti nismo bili deležni, prav nasprotno, preizkusili smo tri usmerjevalnike, ki so naš preizkus opravili že pred letom dni. Prav na podlagi rezultatov treh že preizkušenih modelov, ki so bili vmes deležni posodobitev strojne programske opreme, lahko ocenimo delo, ki so ga opravili tako razvijalci brezžičnega standarda kot tudi izdelovalci.
Tokrat se bomo lotili zmožnosti in uporabnost prevajalskih programov oziroma spletnih storitev, ki se s tem ukvarjajo. S podobnim člankom smo se sicer že ukvarjali v eni od prejšnjih številk naše revije, ko smo obdelali predvsem različne pristope do strojnega prevajanja in jih podkrepili s primeri nekaterih prevajalskih programov, ki opisane tehnike uporabljajo. Tokrat smo primerjali konkretne rezultate, ki jih ponujajo posamezni programi in storitve.
Prihodnje leto se bo slovenska prestolnica menda pridružila rastočemu številu mest z vzpostavljenim brezžičnim omrežjem WLAN. Ko so zakrožile prve napovedi tega projekta, nas je pri Monitorju zaskrbelo, da se mestna občina Ljubljana (MOL) spet spušča v ekstravaganten projekt brez pravega smisla, namesto da bi poskrbela za dejanske potrebe prebivalcev. A kot kaže, naša skrb ni bila na mestu. Še več, kot je projekt zastavljen, lahko mestu in prebivalcem prinesel silno veliko koristi, čeprav skriva tudi nekaj pasti.
Spletnih galerij, brezplačnih in plačljivih, je na voljo nepregledna množica. Če pa si za kakšno posebno priložnost želite malce lepše, zanimivejše, bolj dinamične predstavitve fotografij, vam ponujamo pregled nekaj brezplačnih rešitev.
Za večino uporabnikov je prvi program, s katerim se srečajo na Macu, datotečni brskalnik Finder. To je program, ki ustreza Microsoftovemu okenskemu Raziskovalcu. In kot je za slednjega na voljo kar lepo število zmogljivejših nadomestil (omenimo samo zelo priljubljeni Total Commander), tudi namesto Finderja lahko uporabimo katerega od boljših programov, le brezplačnih v tej kategoriji praktično ni.
Merjenje obiska spletnih strani postaja iz dneva v dan pomembnejša, žal pa tudi vse bolj zapletena prvina spletne navzočnosti. Razumevanje navad in potreb obiskovalcev je za vse več spletišč ključno in odloča o nadaljnji usodi in investicijah vanje.
Obširnejši članek o digitalni televiziji v oktobrski številki je sprožil kar nekaj odmevov bralcev, ki si niso mogli misliti, da so lahko takšne razlike v kakovosti slike pri različnih ponudnikih digitalne televizije. Eden od njih nas je spraševal za nasvet, ali lahko potem bolj priporočamo Telekomovo analogno televizijo (CATV) na Telekomovem optičnem priključku (FTTH), če Telekom na širokopasovnem priključku (ADSL) zaradi omejitev pri prepustnosti omrežja ne zagotavlja neokrnjene kakovosti slike (IPTV). Vprašanje smo še nekoliko razširili in si bežno ogledali, kakšne so razlike med analogno in digitalno sliko in kaj vse vpliva na kakovost televizijske slike.
Zadnje dni septembra nas je razveselila novica, da zna Google poslej prevajati tudi v slovenščino in iz nje. Kot vsaka taka strojna aplikacija je tudi Google Translate že takoj poskrbel za obilo zabave uporabnikov. Da, če ste se začudili naslovu tega članka - tako je Google Translate iz slovenščine v angleščino prevedel naslov Linhartove komedije Ta veseli dan ali Matiček se ženi.
Vsakdo od nas kdaj pa kdaj razmišlja o pogruntavščini, ki bi bila tržno uspešna. In vsakdo se tu in tam začudi, kako povsem domiselna zamisel na trgu propade in, na drugi strani, kakšna čudna pogruntavščina mami kupe denarja navdušenim kupcem.
Kupujete strežnik, katerega ključna naloga bo hraniti podatke, to pa pomeni, da bo moral vsebovati kar največ diskovja, seveda zvezanega v polje RAID. Kupiti "resen" strežnik z diski SAS, nekoliko privarčevati s hitrimi diski SATA ali se zadovoljiti kar z običajnimi diski SATA za namizne računalnike in programskim poljem RAID? Dilema, ki je žrla tudi nas. Zato smo jo raziskali.
Pametni telefoni kot reinkarnacija danes že pokojnih ročnih računalnikov ali dlančnikov, kot smo jim rekli včasih, postajajo uspešnica. Da je res tako, kaže že to, da smo se jih za tokratno predstavitev novosti na koncu morali že skorajda otepati!
Splet je iz dneva v dan bogatejši z vse bolj zmogljivimi storitvami, ki počasi prevzemajo vlogo namenskih programov za računalniška namizja. Eden najbolj izpopolnjenih paketov, ki je povrhu vsega še brezplačen za osnovno rabo, je Google Apps for Domains.
Virusi, hekerji, neželena pošta, to so danes magične besede, ko govorimo o zaščiti računalnikov v internetu. Za vse tri obstajajo programske rešitve, ki jih nameščamo na osebne računalnike, ali pa se odločimo za centralno namestitev na strežnik. Lahko pa se odločimo tudi drugače - omislimo si specializirano napravo.
"Je mogoče kovati denar iz prijateljstva? Je mogoče ustvariti mednarodne skupnosti in jim prodajati kokakolo? Facebook ni nič kreativnega. Ničesar ne ustvarja. Enostavno posreduje pri odnosih, ki se tako ali tako dogajajo," kritizira Tom Hodgkinson (Guardian). In pristavlja: "Za hec poskusite, ko omenite Facebook, besedico nadomestiti z Big Brother ..."
Ko govorimo o mobilnem internetu, je s tem mišljen dostop do interneta prek omrežij mobilne telefonije, ki pokrivajo bolj ali manj vso državo, hkrati pa je mogoče tudi (zaenkrat pregrešno drago) gostovanje v tujini.
Danes skoraj ni več kotička v Sloveniji, v katerem ne bi bila možna vsaj ena oblika širokopasovnega dostopa do interneta. Vsako let je več tudi gospodinjstev z internetno povezavo, zato so kot vsako jesen tudi letos slovenski ponudniki internetnih storitev pripravili vrsto akcij, ki naj bi predvsem družine s šolarji prepričale k izbiri njihovih paketov.
Formati slike visoke ločljivosti so se v preteklosti razvijali iz različnih slikovnih sistemov slike standardne ločljivosti. S pojmom slikovni sistem označujemo število vseh vrstic v televizijski sliki, tudi tiste, ki niso vidne (vračanje žarka z dna na začetek slike pri televizorjih s katodno cevjo) in število polslik na sekundo. Najbolj znana sta sistema 625/50 in 525/60. Prvi je najbolj razširjen v Evropi, drugi pa na ameriški celini. Za ta dva sistema je tudi značilno, da imata različno število vidnih vrstic. 625/50 jih ima 576, 525/60 pa ima 480 vidnih vrstic v celotni televizijski sliki. Posledica tega so bili različni formati slike visoke ločljivosti. Prehajanje oziroma preračunavanje slike iz enega formata slike v drugega je izguben proces, ki lahko poslabša tehnično kakovost slike. Da bi se izognili preračunavanju, so se oglasile zahteve po skupnem formatu slike za različne slikovne sisteme. Tako je bil uveden format slike 1920 x 1080. Oznaka pomeni, da imamo v sliki 1920 slikovnih elementov v horizontalni smeri (vidnem delu vrstice) in 1080 vidnih vrstic.
Ko po svetu vse postaja mobilno, je postala "mobilna" tudi televizija. Poleti je Mobitel predstavil storitev Mobilna televizija, ki omogoča spremljanje nekaterih televizijskih programov v živo. Trenutno ponujajo programe TV Slovenija 1 in 2, Cartoon Network/TCM, Šport TV, Čarli TV, InfoTV in TV Golica.
V času, ko boste brali ta prispevek, bo morda v slovenskem televizijskem omrežju že mogoče spremljati prvi redni domači program v visoki ločljivosti. Za ta korak se je odločila televizijska postaja Info TV, ki oddaja 24-urni dnevnoinformativni program v večini slovenskih kabelskih omrežij, spremljajo pa ga lahko tudi uporabniki Siol-TV in T-2.
Samo dobrega četrt stoletja digitalne tehnologije za široko potrošnjo je omogočilo digitalizacijo besedila, zvoka, slike in na koncu videa. In samo vprašanje časa je bilo, kdaj se bo začel proces digitalizacije tudi pri produkciji in distribuciji televizije (in filma).
Če vas kdaj prime želja, da bi dogajanje na zaslonu računalnika posneli kar z video kamero ali telefonom, postojte za trenutek in si izberite enega izmed programov, ki so namenjeni temu opravilu. Kot vedno v tej rubriki iščemo brezplačne alternative za plačljive programe.
Včasih je bil grafoskop obvezna oprema vsake predavalnice, toda sčasoma so to vlogo prevzeli projektorji in do danes postali skoraj nepogrešljivi del opreme vsake moderne predavalnice ali konferenčne sobe.
V članku na prejšnjih straneh smo se podrobneje posvetili bralnikom RSS. Seveda so se ti podobno kot večina sodobne komunikacije že preselili tudi na mobilnike. Pravzaprav je že toliko bralnikov namenjenih mobilnemu svetu, da se uporabnik včasih težko odloči, katerega izbrati. Preizkusili smo nekatere trenutno najbolj priljubljene.
Visoka ločljivost že nekaj časa trka na vrata naših dnevnih sob. Enkrat segajo njene ročice iz Avstrije in Švice, naslednjič bodo iz Pekinga, najbolj znana pa je filmskim navdušencem. Kdor je ne želi le občudovati, temveč tudi ustvarjati, pa si lahko omisli cenovno vedno bolj dosegljive kamere visoke ločljivosti. Le zakaj bi moralo biti metanje kladiva bolj zanimivo od prekopicevanja otrok in posnetkov prešerno razpoloženega sorodstva.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
