AMD z mobilnimi procesorji Turion 64 nekako ni uspelo resneje ogroziti Intelovih procesorjev Pentium M in Core Duo. Za računalnike z AMDjevim procesorjem se je odločilo le nekaj podjetij, pa še ta so navadno predstavila le malo različnih modelov z AMDji. Eno izmed njih je tudi HP, ki prenosnike z mobilnimi Turioni in Semproni ponuja že skoraj od same predstavitve teh procesorjev.
Dell Inspiron 6400 je v osnovi namenjen uporabnikom, ki iščejo nadomestilo za namizni model. To je namreč večji računalnik, ki se lahko pohvali z dobro opremljenostjo, ne pa tudi s časom trajanja baterije.
Satellite A100-232 spada v skupino cenejših (a ne najcenejših) prenosnikov. Na to kaže že procesor Celeron M, na katerem je prenosnik zasnovan. Kljub temu je prenosnik na hitrostnem preizkusu (Business Winstone 2004) in na preizkusu večpredstavnih sposobnosti (Multimedia Content Creation 2004) dosegel zelo soliden rezultat, k čemur pripomore 512 MB pomnilnika. V tem cenovnem razredu je grafika seveda integrirana na matični plošči (ATI XPress 200M), dobrih 4300 točk pri preizkusu s programom 3DMark2001 pa niti ni slab dosežek. Svetleči zaslon širokega formata in ločljivosti 1280 × 800 pik prikazuje lepo sliko. Omeniti morda velja, da se pokrov ohišja z vgrajenim zaslonom precej upogiba, ko je prenosnik zaprt.
Toshibina družina Tecra je namenjena poslovnežem, model 143 pa predstavlja vrh sicer nekako srednje zmogljive serije A8. Tecra A8-143 z zaprtim srebrnim pokrovom je na prvi pogled videti minimalistično preprosto. No, prav barva in zaobljeni robovi jo naredijo na videz tanjšo, kot je s 3,6 cm v resnici.
Ponudba prenosnikov Lenovo poleg že uveljavljenih ThinkPadov obsega tudi modele, ki jih Lenovo trži pod lastno blagovno znamko. Osnovni model, 3000 C100, smo že preizkusili, novost na našem trgu pa so modeli z širokim zaslonom z oznako 3000 N100, ki na prvi pogled nekoliko spominjajo na ThinkPade družine Z.
Lifebook Q2010 bi zaradi svojega elegantnega videza in majhne teže (nekaj čez kilogram) lahko uvrstili med "damske" prenosne računalnike, če bi ta kategorija obstajala. Namenjen je predvsem tistim, ki so veliko na poti in potrebujejo čim lažji računalnik s čim večjo povezljivostjo. V dražjem modelu nam je tako na voljo tudi modul za tehnologijo UMTS/GPRS/EDGE, ki omogoča, da imamo tudi na poti dostop do podatkov, ki jih potrebujemo za delo.
Dellov Latitude D820 nadaljuje tradicijo svojih predhodnikov (modela D800/D810). Gre za prenosnik, ki zlahka nadomesti namizni računalnik, hkrati pa je s svojimi tremi kilogrami še vedno dovolj lahek, da ga nesemo tudi na teren. Z najnovejšo serijo procesorjev Core Duo, gigabajtom pomnilnika ter grafično kartico NVIDIA Quadro NVS 120M TurboCache je hitrejši od marsikaterega namiznega stroja. K dobri uporabniški izkušnji prispeva tudi kakovosten 15,4-palčni široki zaslon z ločljivostjo 1920 × 1200 pik. Zaradi zmogljivega grafičnega podsistema se je D820 zelo dobro odrezal pri meritvah in ga lahko brez težav uporabljamo tudi pri zahtevnejših opravilih in seveda igrah.
Tudi model Latitude D520 je nadgradnja uspešne serije, ki pri Dellu predstavlja kompromis med ceno, opremljenostjo in, posledično, zmogljivostjo. Posodobljen (v primerjavi z D510) je bil procesor, ki je zdaj dvojedrni, povečan disk (80 GB) in če izvzamemo posodobitve procesorskega nabora ter grafične kartice, so preostale značilnosti zelo podobne kot pri predhodniku.
Dell Latitude D420 v ponudbi prenosnikov tega izdelovalca nadomešča kar dva modela: Latitude D410 in Latitude X1. Gre za ultra lahek prenosnik z maso 1,36 kg, ki ima 12,1-palčni zaslon širokega formata z ločljivostjo 1280 × 800 pik. Procesor Core Solo U1300 je najšibkejši procesor Intelove družine Core, pohvali pa se lahko z zelo nizko porabo. Deluje s taktom 1,06 GHz. 512 MB pomnilnika in 60-gigabajtni disk sta za dandanes povsem običajna podatka. Optična enota je zunanja, vstavimo pa jo lahko tudi v priključno postajo Mediabase, ki je na voljo za doplačilo. Če prenosnik namestimo na priključno postajo, se njegova debelina poveča za dvakrat - prenosnik tudi v tem primeru še vedno lahko prenašamo naokoli, le nekoliko težji je.
Joybook A33E je eden cenejših prenosnikov na trgu, a vendarle ponuja dovolj zmogljivosti za "navadnega" uporabnika. Poganja ga mobilna izvedba procesorja Celeron, ki utripa s taktom 1,6 gigaherza. Vgrajenega ima 512 megabajtov pomnilnika, največja količina pomnilnika, na katero ga je mogoče razširiti, pa je 1 gigabajt. Grafika temelji na Intelovi rešitvi Extreme Graphics 2, ki je vgrajena na matični plošči in uporablja del sistemskega pomnilnika. Sodi med počasnejše rešitve, temu ustrezen je bil tudi rezultat merjenj s programom 3DMark, ki je nameril indeks 2153. Za zahtevnejše grafične aplikacije in igre malo, za pisarniško rabo povsem dovolj. Zaslon ima diagonalo 15,4 palca in je širokega formata, njegova ločljivost pa je 1280 × 800 pik. Slika je dokaj dobra, kotna vidljivost pa zelo slaba, saj slika tudi ob majhnih spremembah položaja gledanja hitro izgubi kontrastnost. Za priključitev zunanjega monitorja je vgrajen tudi vmesnik VGA, za priklop na televizor ali video napravo pa vmesnik S-Video. Računalnik je opremljen tudi z zapisovalnikom DVD. Diska je ugodnih 60 gigabajtov, med vmesniki pa najdemo vse trenutno bolj ali manj aktualne standarde (USB, firewire, WLAN, ethernet), manjka le bluetooth.
Toshibin prenosnik Satellite Pro U200-132 po merah sodi v družino ultra lahkih prenosnikov Portege, po ceni in opremljenosti pa je čistokrvni Satellite Pro. Očitno so v Toshibi spoznali, da obstaja tudi trg za ultra lahke prenosnike, ki ne stanejo celega premoženja, hkrati pa premorejo tudi optično enoto. U200 je zasnovan na novem Intelovem procesorju Core Duo, ki deluje s taktom 1,67 GHz. V osnovi je vgrajenih 512 MB pomnilnika (lahko ga dogradimo do celih 4 GB). Tako opremljen notes je dosegel spodobnih 21 točk pri hitrostnem preizkusu s programom Business Winstone 2004. 12,1-palčni svetleči zaslon premore ločljivost 1280 × 800 pik (široki format). Sliko prikazuje integriran Intelov grafični podsistem, ki za svoje delo zaseže do 128 MB sistemskega pomnilnika. Temu ustrezen je tudi rezultat pri preizkusu s programom 3DMark 2001 - 4850 točk obljublja možnost igranja ne preveč zahtevnih iger.
Tudi pri Toshibi so osvežili ponudbo prenosnikov z modeli, ki imajo vgrajene nove Intelove procesorje Core Solo ali Duo. Satellite M100-166 sodi med zmogljivejše v tej beri. Sorazmerno lahek prenosnik je zasnovan okoli hitrega procesorja (2 GHz) Core Duo, ki v paru z 1 GB pomnilnika doseže zelo dober rezultat pri hitrostnem preizkusu s programom Business Winstone 2004. Še bolje se odreže pri ustvarjanju večpredstavnih vsebin - program Content Creation Winstone 2004 mu prisodi več kot 30 točk. K odličnemu vtisu pripomore grafična kartica ATI Mobility Radeon 1400, ki ima 256 MB namenskega pomnilnika, dodatno pa si lahko sposodi še do 256 MB sistemskega. Svetleči zaslon meri 14,1 palca po diagonali in ponuja sliko širokega formata ločljivosti 1280 × 800 pik. Za shranjevanje podatkov sta vgrajena disk zmogljivosti zajetnih 100 GB in optična enota Super Multi Drive (zapisovati zmore na nosilce DVD?RW ter DVD-RAM, pa tudi na dvoslojne nosilce DVD?R).
Blagovna znamka Packard Bell je last v računalništvu zelo znanega japonskega podjetja NEC. Uveljavljena je predvsem na evropskih trgih. EasyNote R3801 je dobro opremljen prenosnik, ki je na voljo po ugodni ceni. Zasnovan je okoli AMDjevega mobilnega procesorja Turion 64, ki deluje pri taktu 1,8 GHz. Po zmogljivosti naj bi bil ta procesor nekako enakovreden Intelovemu Pentiumu M, vendar sodeč po rezultatu preizkusa s programom Business Winstone 2004 (dobrih 15 točk, manj kot pri prenosnikih z Intelovim Celeronom M), to ne drži povsem. Precej bolje se je izkazal pri ustvarjanju večpredstavnih vsebin. Disk zmore 60 GB, vendar imajo PackardBellovi prenosniki za marsikoga to neprijetno lastnost, da je slika operacijskega sistema z nameščenimi programi shranjena v skritem razdelku. Ta zasede dobro desetino celotnega prostora na disku. Uporabnik si sicer lahko z vgrajenim zapisovalnikom nosilcev DVD ustvari kopijo tega razdelka, vendar bi to lahko naredil že izdelovalec. Strošek je namreč neznaten ...
MSIjev Megabook S262 je prenosnik, ki hodi po meji. S svojo velikostjo in težo dobrih dveh kilogramov se uvršča nekam v sredino med navadne in ultra lahke prenosnike. A vendarle, lep del teže odpade na račun optične enote, ki v tej kategoriji ni povsem običajna. Na pogled deluje robustno, minimalistično oblikovanje in izdelava ohišja pa dajeta vtis trdnosti in zaupanja.
Megabook L710 je po svoji zasnovi namenjen uporabniku, ki računalnika ne prenaša pogosto s seboj, obenem pa si ne želi, da bi mu dragoceni delovni prostor zasedala običajna namizna konfiguracija. Orjaško ohišje skriva 17-palčni 16 : 10 zaslon s svetlečim premazom (ki ga pri MSIju imenujejo Glare), ki je odličen za hkratni pogled na več dokumentov in za beg h kakšni hollywoodski uspešnici med dolgočasnim poletnim piknikom. Za kaj več, denimo poganjanje iger in obdelavo videa, pa bo L710 hitro pohajala sapa. Gre namreč za oskubljeno različico prenosnika L715, ki ima lasten grafični procesor, L710 pa integrirani ATIjev sistem ATI RS482M oziroma Xpress 200m, ki souporablja sicer pohvalnih 1 GB sistemskega pomnilnika. Vgrajen je AMD Sempron 3100+.
Prenosniki z velikimi zasloni, ki so bolj kot prenašanju namenjeni delu za pisalno mizo, so se najprej pojavili pri manj uveljavljenih izdelovalcih, v zadnjem času pa podobne modele predstavljajo tudi bolj zveneča imena iz sveta prenosnikov. Tudi Hewlett-Packard je tako predstavil svoj prvi 17-palčni prenosni računalnik z oznako Compaq nx9420.
Acerjev prenosnik z dolgo oznako TravelMate 2423NWXMi je trenutno najcenejši prenosnik na našem trgu in ga oglašujejo na velikih obcestnih plakatih. Žal gre za "nepopolni" prenosnik, saj v ceno ni vštet okenski operacijski sistem, o tem, da naj bi na njem tekla Okna, pa pričajo na edini plošči CD-ROM priloženi okenski gonilniki. Na plošči ni programov za zapisovanje optičnih nosilcev niti za predvajanje filmov s plošč DVD. Na disku je prednaložena malo znana različica Linuxa (Linpus), ki je brez grafičnega okolja, torej je praktično neuporabna. Za povrh bi pričakovali, da bo prodajalec v tem primeru priložil tudi gonilnike za Linux, a tega seveda ni storil.
Zasloni s širokim razmerjem stranic (pri prenosnikih navadno 16 : 10) očitno niso več samo modna muha, saj so praktično vsi novi prenosniki opremljeni z njimi. Tudi trije novi prenosniki iz Toshibine družine P100 se lahko pohvalijo s kar 17-palčnimi zasloni LCD, vsi s tehnologijo trubrite za boljši kontrast.
Predstavitev novih Intelovih dvojedrnih procesorjev je pomenila za izdelovalce prenosnikov priložnost za pomladitev njihove ponudbe. Pri Dellu se je v družini poslovnih prenosnikov Latitude pojavil novinec z oznako D620. Gre za notes, ki se odlikuje po skromnih merah in teži.
V laboratoriju poleg običajno velikih prenosnikov tu in tam naletimo tudi na izjeme. Nekateri prenosniki zares presenetijo s svojo majhnostjo, da se sprašujemo, kako je inženirjem uspel tak čudež miniaturizacije. No, prenosnik ChiliGreen Agilitas je njihovo nasprotje - zagotovo je največji prenosnik, kar smo jih kdaj videli.
Prenosniki z Intelovimi dvojedrnimi procesorji Core Duo so pošteno razburkali dogajanje v računalniški industriji. Presenetljivo hitro se jim je z modelom Visconte 1300 pridružil tudi Prestigio, izdelovalec cenovno dostopnih, a kljub temu dobrih prenosnikov.
NEC Versa P550 spada v poslovno ponudbo prenosnikov tega podjetja. Prenosnike družine P v primerjavi z drugimi modeli tega podjetja namreč odlikuje obširnejša ponudba razširitev - med drugim lahko nanje priključimo tudi replikator za vmesnike.
MSIjev prenosnik Megabook S260W se že na prvi pogled zelo očitno spogleduje z Applovimi iBooki. Gre za majhen in lahek prenosnik, ki je povsem bele barve. Uvršča se med ultra lahke modele, saj tehta le 1,8 kg, pa tudi v debelino ga je manj kot 3 centimetre. V ohišju je tako dovolj prostora za zaslon z diagonalo 12,1 palca, ločljivost slike na zaslonu pa je 1280 × 800 pik.
MSIjev Megabook M645B spada med prenosnike, ki imajo zaslon z diagonalo 15,4 palca in ločljivost 1280 × 800 pik. S svojimi zunanjimi merami ne izstopa, s težo manj kot 3 kg pa je primeren tudi za tiste, ki računalnik bolj pogosto prenašajo naokoli.
Efio 152i je prenosnik, ki prihaja iz manj znanega tajvanskega podjetja Twinhead. Je všečne kovinske barve in zgrajen okoli prenosniške različice procesorja Pentium 4, ki deluje s taktom 2,4 GHz, ter nabora čipov VIA VT8753. Pomoč mu zagotavlja 256 MB pomnilnika (razširimo ga lahko le na 512 MB), ta kombinacija pa je na hitrostnem preizkusu dosegla slabih 40 točk.
Toshibina serija prenosnikov z imenom Tecra je namenjena zahtevnim uporabnikom, ki potrebujejo prenosnik, ki je hkrati dovolj lahek, da je tudi prenosen, hkrati pa kar najbolj zmogljiv in opremljen. Včasih je veljalo, da je to tudi prenosnik, ki je silno drag, toda časi se spreminjajo in sedanje Tecre so cenovno primerljive s podobno opremljeno konkurenco.
Toshiba Satellite Pro M30-701 je prenosnik z všečno oblikovanim tankim ohišjem in zaslonom širokega formata. Ta meri 15,4 palca po diagonali in omogoča sliko ločljivosti 1280 × 800 pik, ki je pravi balzam za oči. Notes je zasnovan okoli procesorja Pentium M pri taktu 1,5 GHz, sistem pa ni najbolje uravnotežen, saj je na hitrostnem preizkusu med prenosniki z enakim procesorjem obtičal v sredini.
Toshiba sodi med najpomembnejše igralce na trgu prenosnih računalnikov. Prenosnik Satellite A40 522 je tipični član družine satelitov, kar pomeni, da ne sodi med najtanjše na trgu. Zasnovan je podobno kakor istoimenski model (A40) iz družine Satellite Pro. Srce notesa je procesor Celeron z visokim taktom 2,7 GHz. To omogoča soliden rezultat na hitrostnem preizkusu in udobno vsakdanje delo.
Prenosnik Hummer 2640c je tipičen računalnik spodnjega cenovnega razreda, ki ga prodajajo pod blagovno znamko PC Plus, sestavljajo pa ga v znanem podjetju Gericom. Poganja ga namizni procesor Celeron, ki deluje pri taktu 2,6 GHz. Hitrostni preizkus je dal za ta procesor zelo soliden rezultat (37 točk).
IBMovi ThinkPadi družine T sodijo k prenosnikom, ki jih navadno odlikujejo nadpovprečna opremljenost in zmogljivost, a tudi majhne zunanje mere. Doslej so bili na voljo s 14-palčnimi zasloni, pri modelu T42 pa je na voljo tudi različica z za palec večjo diagonalo zaslona. Kljub večjemu zaslonu pa so zunanje mere le malo večje kot pri modelih s 14-palčnim zaslonom, pa tudi po teži se še vedno uvršča med lažje prenosnike v svojem razredu. Novinec se lahko pohvali tudi s tem, da gre za prvi prenosnik pri nas, ki je opremljen z novim Intelovim procesorjem Pentium M z jedrom Dothan. Ta je izdelan v 90-nanometrski tehnologiji, v primerjavi s predhodnikom pa prinaša višje takte delovanja in dvakrat večji drugostopenjski predpomnilnik, tako da je ta zdaj kar 2 MB. V T42 na našem preizkusu je vgrajen 1,8-gigaherčni procesor.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
