Bodo tablice res rešile (tudi) založniške težave, ki se jih otepajo tako po svetu kot pri nas? Apple je prepričan, da bo tako, prav tako Rupert Murdoch. Glede na to, da se jih resno lotevajo tudi slovenski založniki, naj bi bile enako odrešujoče tudi pri nas. Ali res?
Osebni računalniki so nas v vseh teh dolgih letih navadili na določen način dela, zlasti kar zadeva uporabo programov in hrambo podatkov. Zanimivo, da tudi prihod interneta in spletnih storitev pri marsikom ni povsem spremenil prepričanja in temeljev, kako delamo s podatki, saj večina še naprej prisega na "lokalno" hrambo. Toda storitve oblaku, še posebej pa nova generacija mobilnih naprav napoveduje, da se bo to temeljito spremenilo.
V teh dneh je dvignila kar nekaj prahu novica s strani raziskovalnega inštituta Morgan Stanley Research, da je rast prenosnikov prvič nazadovala. Letošnji avgust je tako prvi mesec, ko so (v ZDA seveda) prodali manj prenosnikov kakor v enakem obdobju lani. Ta padec je sicer majhen - po njihovih podatkih 4 %, a kljub temu zanimiv.
Danes osebno računalništvo in velik del zabavne elektronike temeljita na inovativnosti in prodornosti zgolj treh podjetij. Vsako izmed njih ima svoj poslovni model, svojo vizijo in od tega, kateri model bo prevladal, je odvisno, kako se bo odvrtel svet v prihodnosti.
"V spletu sem že velikokrat zasledil, da se nam obeta zaton klasičnih, papirnih knjig. Še posebej v zadnjem času pa je vse večkrat najti zapise o tem, da se bo kot naprava, ki bo to dosegla, na koncu izkazal Appleov iPad. Ker že vse živvljenje veliko berem, bi se rad pripravil; kaj naj si torej omislim - iPada ali klasičen bralnik, morda kar Amazonov Kindle? Oz. - če kupim iPada, bom potreboval tudi še Kindla?"
Povprečen tehnološko ozaveščen bralec, ki precejšen del dneva preživi v spletu, je v zadnjem času najverjetneje prišel do sklepa, da so elektronski bralniki knjig že bolj ali manj premagali običajne "papirne" knjige. Izkaže se, da to v resnici, pa še to le skorajda, velja kvečjemu za ameriški del spleta, zaradi amerikanocentričnosti spleta pa tako spoznanje vse prehitro posplošimo na Evropo in celo, bognedaj, na Slovenijo.
Pravica do zasebnosti je ena tistih vrednot in pravic, ki je vsakomur zelo pri srcu in za katero smo se, če je treba, pripravljeni tudi boriti. Za informacijsko družbo pa vedno bolj velja, da na vse mogoče načine in predvsem nenehno ogroža to našo bolj ali manj skrbno negovano pravico. Najhuje je to, da se nam je še bolj kot spretnih hekerjev, paparacov ali novic ter promocije željnih blogerjev treba bati predvsem početja držav, v katerih živimo.
V teh dneh naj bi, po prvotnih napovedih, že lahko občudovali prve naprave s pompozno napovedanim, revolucionarnim operacijskim sistemom Chrome OS, a zadnje novice sporočajo drugače.
O pikah na optičnih tipalih je bilo prelitega že veliko črnila - tudi našega. Odkar so digitalni fotoaparati postali priljubljen vsakdanji kos elektronike, smo novinarji težili in nergali čez način, kako podjetja prodajajo omenjene naprave. Govorimo seveda o številkah, ki nam v praktičnih pogledih o samem aparatu ne povedo praktično ničesar. No, ko smo pred leti preizkušali digitalne aparate, katerih tipala so nosila tri ali štiri milijone pik, so bile razlike še vidne (pa še takrat smo se za to morali potruditi). A po šestih ali sedmih milijonih pik jih nismo več zaznali.
Odločam se o nakupu novega prenosnika, pa se ne morem odločiti med velikim prenosnikom z velikim zaslonom, ki ga terjajo moje Excelove tabele, in majhnim prenosnikom, ki bi mu dodatno priklopil zunanji velik monitor. Kakšno je vaše mnenje o obeh možnih rešitvah?
Uspeha Androida ni več mogoče prezreti. Trenutno najbolj vroč sistem za mobilne naprave se seli tudi v televizijske sprejemnike, večpredstavne predvajalnike in igralne konzole. Priljubljenost je gotovo tudi posledica zelo ugodnih pogojev, pod katerimi je sistem na voljo izdelovalcem naprav, to pa gre nekaterim v nos.
Malo manj kot pol leta po predstavitvi Apple iPada navdušenje nad napravo ne pojenja. Prej nasprotno, prodajo vse, kar jim uspe narediti, in ljudje marsikje po svetu še naprej čakajo v vrsti, da pridejo do svojega primerka. Toda, ali ne gre za še eno modno muho, posledico črednega nagona, ki je v nas vseh? Ne, skoraj vsakdo, ki se je imel priložnost poglobiti v iPad, se bo strinjal, da gre za presneto dobro napravo, lahko bi rekli že revolucijo.
Prav zanimivo, kako smo tehnološki navdušenci popolnoma nasprotni, denimo, ekonomistom. Pri njih gre(do trgi) vedno vse samo gor, gor in gor, pri nas pa (cene) samo dol, dol in dol. Ali pa smo si v resnici podobni, kajti prvi so pred kratkim ugotovili, da gredo trgi lahko tudi dol, mi pa pravkar ugotavljamo, da gredo cene lahko tudi gor.
Pred nedavnim smo končali urejanje (zdaj že redne) posebne poletne številke Monitorja. Tokrat smo se lotili digitalnih fotoaparatov in video kamer - naprav, ki so pred dvajsetimi in več leti veljale za domeno profesionalnih uporabnikov in največjih zagrizencev.
Če bi sodili le po globalni rasti prodaje osebnih računalnikov v zadnjih nekaj mesecih, se gospodarska kriza morda bliža koncu. Zaupanje potrošnikov se veča, to se kaže v kar 43,4 % rasti prodaje prenosnih računalnikov v prvem četrtletju 2010. To pa je, po lanskoletnem upadu, največja rast v zadnji osmih letih! V IDC celo napovedujejo, da bo celoletno povečanje prodaje osebnih računalnikov tam okoli 20 %, to pa je vsekakor dobra novica. Pa v to niti še niso všteli eksplozivnega vzpona tabličnih računalnikov, temveč so gonilna sila netbooki, ki predstavljajo danes že 13 % trga.
Odločam se za nakup nečesa, s čemer bom lahko zajel prva leta življenja mojega otroka, hkrati pa ovekovečil tudi še kakšno družinsko potovanje. Sem v dilemi, saj me zanimajo tako fotografije kot video posnetki, slišim pa, da danes oboje obvladajo tako kamere kot fotoaparati. Kaj naj torej kupim, kamero ali fotoaparat?
V davni preteklosti, ko je človeška rasa svoje spomine zapisovala še na celuloidni film, je bila dilema okrog arhiviranja negativov in diapozitivov pravzaprav enostavna, oziroma je sploh ni bilo.
V podjetju nas večina opravlja delo z računalnikom in seveda so naši računalniki povezani v omrežje. Tu pa nastopi težava, kajti vsi smo na milost in nemilost prepuščeni našemu oddelku IT. Zelo natančno nam namreč določajo, kaj se z računalnikom sme početi in kaj ne, predvsem pa ne dopuščajo prav nobene svobode pri nameščanju programov. Zakaj sploh potrebujemo oddelek IT, če nas tako omejujejo? Izgovarjajo se, da je to zaradi varnosti nujno. Kaj menite vi?
Prvič po dolgih letih prevlade lahko ugotovimo, da se morda zdaj resnično bliža doba, ko osebni računalniki PC ne bodo več prevladujoče računalniško sredstvo. Prehod na novo platformo (oziroma, še bolje, platforme) ne bo hiter, toda glede na zadnje dogajanje v industriji je kar nekako težko verjeti, da bi se povsem vrnili na stara pota. PC ne bo izginil, a bo v prihodnje zgolj ena od možnih platform. To je seveda dobro, saj s tem lahko pridejo v ospredje sveže ideje in inovacije.
Nova uprava Telekoma Slovenije pod vodstvom Ivice Kranjčevića, nekdanjega tehničnega direktorja Mobitela, potem direktorja Tuš Telekoma, potem direktorja in solastnika svetovalnega podjetja Vafer, skupini Telekom Slovenije napoveduje nujne in radikalne spremembe, saj samo lepotni popravki menda ne bodo več zadoščali. Kmalu, mogoče še letos, naj bi prišlo do združitve Telekoma in Mobitela, česar prejšnji upravi pod vodstvom Bojana Dremlja ni uspelo izvesti zaradi upora mobitelovcev.
Digitalna televizija je naslednji cilj informacijske revolucije, ki jo poganja internet. Z optičnimi povezavami, ki segajo vse do doma, in novo programsko opremo, ki je že v osnovi zasnovana za širokopasovna omrežja, si lahko obetamo hiter napredek in "internetizacijo" tudi v središču dnevne sobe.
Zgornji naslov v resnici nima nobene neposredne zveze s primerjavo Applovega in Dellovega prenosnika, ki smo jo opravili na strani 52. V resnici bom pisal o telefonih, in ne o računalnikih.
Tokrat smo imeli v okviru naših rednih preizkušanj na mizi kopico tiskalnikov in prenosnikov. Slednji so se raztezali od mini prenosnikov ("netbookov") do velikanskih skorajda_ne_več prenosnikov, ki so bolj ali manj namenjeni le nepremični postavitvi na delovni mizi. Prav vsem tem napravam pa je že leta skupno - omrežno so in morajo biti povezani, sicer izgubijo smisel.
Spletno okolje je ponudilo udoben dom številnim aplikacijam, s povečano priljubljenostjo oblaka in novimi, mobilnimi odjemalci, pa se priljubljenost najrazličnejših spletnih programov še povečuje. A po drugi strani je splet tudi ogrožen, saj si številna podjetja želijo razvijalce in uporabnike pritegniti v svoj bolj zaprti svet.
Microsoft je skupaj s peščico drugih podjetij pravzaprav družba, ki pooseblja računalniško industrijo in računalništvo nasploh. Če odmislimo res najbolj zgodnje začetke osebnega računalništva, je z nami že tri desetletja in vselej v ospredju. Pravzaprav vsako leto na večjem številu področij. Če je bil nekoč znan po operacijskih sistemih - sprva DOS, potem Windows, ima danes prste vmes na domala vseh področjih računalništva, vse bolj pa tudi zabavne elektronike.
3D se nezadržno bliža v naše domove. Tema, ki je bila še pred leti rezervirana le za entuziaste, se tokrat v polnem zagonu šopiri prek reklamnih katalogov in postaja prvovrstna tema za vsakega tehničnega navdušenca. Pa smo zanj že dovolj pripravljeni?
Novo upravo Telekoma Slovenije, ki jo vodi Ivica Kranjčević, čaka še letos pet prednostnih projektov; nadaljevanje že pred leti začete reorganizacije celotne skupine, izboljšanje komunikacije z zaposlenimi in med njimi, premislek o naložbeni politiki na Balkanu, aktivno sodelovanje z regulatorjem (APEK) pri strategiji regulatorne politike in izboljšanje odnosov s konkurenčnimi operaterji na podlagi ustvarjalnega dialoga. Ker gre za obsežno tematiko, bomo drugi del obdelali v naslednji številki.
Verjetno ne bo nikogar prav hudo presenetilo, če zapišem, da so (digitalni) fotoaparati danes eni izmed najbolj prodajanih izdelkov, ki so izšli iz "računalništva" v najširšem pomenu besede. Podobno (ne)presenetljivo je, da tržni delež (digitalnih) video kamer prav zaradi njih drastično upada.
V zadnjih nekaj mesecih smo v Monitorju dodobra spoznali Intelovo novo linijo procesorjev s preprostim imenom Core i. Osnovnejši procesorji so v skupini i3, malce zmogljivejši imajo v imenu oznako i5, zgornji razred pa predstavljajo procesorji i7. Gre za novo generacijo procesorjev, ki v Intelovem prodajnem programu nadomeščajo prejšnje Core 2 Solo, Core 2 Duo in Core 2 Quad (skupaj s Core 2 Extreme). Slednji so sicer še naprodaj, a jih bodo počasi povsod nadomestili novi modeli - sodeč po izkušnjah, nam bodo ti delali družbo vsaj nekaj let.
V časih, ko internet, mobilni telefoni in storitve v oblaku na novo definirajo področje računalništva, se dogajajo tektonske spremembe tudi na področju televizije, ki tako kot vsi mediji išče svojo novo vlogo v sodobni informacijski družbi. Ta pa je precej drugačna, kot smo bili vajeni doslej, čeprav imajo mnogi pomisleke, tako na strani potrošnikov kot tudi ponudnikov vsebin.
Arhiv
Po avtorjih
