Pro et contra

"V spletu sem že velikokrat zasledil, da se nam obeta zaton klasičnih, papirnih knjig. Še posebej v zadnjem času pa je vse večkrat najti zapise o tem, da se bo kot naprava, ki bo to dosegla, na koncu izkazal Appleov iPad. Ker že vse živvljenje veliko berem, bi se rad pripravil; kaj naj si torej omislim - iPada ali klasičen bralnik, morda kar Amazonov Kindle? Oz. - če kupim iPada, bom potreboval tudi še Kindla?"

Promož Gabrijelčič: Papir se ne sveti

Kar se mene tiče, je odgovor jasen - zmagovalec je knjiga. Tista papirna. Takoj za njo pa se uvrstijo bralniki z zaslonom iz elektronskega papirja. Zakaj? Ker so knjigi najbolj podobni.

Papir se ne sveti. E-papir tudi ne. Kindla lahko berem vsepovsod - na močnem soncu, ko spomladi in jeseni "polnim kolektorje", poleti na plaži, pa tudi zvečer ob nočni svetilki. Svetloba treh ledic iz svetilke popolnoma zadošča za prijeten bralni večer ob e-knjigi. Diagonala zaslona je sicer na meji uporabnosti (pravzaprav si ne znam predstavljati, kako nekateri berejo knjige na mobilnih telefonih), a mi ravno še zadošča. Večje naprave si niti ne želim, saj bi bila bistveno bolj okorna za prenašanje. Bi bilo pa lepo, če bi v velikost žepne knjige vgradili zaslon od roba do roba. Ah, vedno lahko sanjamo ...

Nadaljujmo z argumenti. Knjigi nikoli ne zmanjka elektrike. E-papirnim bralnikom (vsaj bolj kakovostnim) tudi ne. No, skoraj. Vsake toliko jih je res treba priključiti v elektriko, a z novim Kindlom smo končno prišli do tega, da lahko bralnik odneseš na daljše počitnice, pa ti ni treba s seboj nositi tudi napajalnika. Pri mojem tempu branja se zelo poredko zgodi, da ga moram polniti, saj je že zaradi nalaganja novih knjig pogosto priključen na računalnik in takrat posrka vase malce energije. Kakšen požrešnež je iPad, verjetno veste ...

Teža e-bralnikov sicer še ni dosegla teže žepnih knjig, a jih uporabljamo z enako lahkoto. Ker ni treba držati razprtih dveh strani, so roke v prijetnejšem položaju in težo bralnika manj občutijo. IPad je proti Kindlu prava opeka, ki jo je treba držati z obema rokama.

Moji skopi duši ustreza tudi podatkovna povezava GSM, za katero plačuje Amazon. Najlepše je, da ta povezava ni uporabna le za nalaganje knjig, temveč lahko po njej brskam po Wikipedii. Tudi na dopustu na Hrvaškem, ko s sabo nimam računalnika in me zanima povprečna mastnost kravjega mleka (odvisno od sorte krav, tja do 5,5 odstotka).

Za konec pa še cena. Namesto iPada bi si raje kupil tri Kindle. Bolj uporabno, pa še vsi v družini bi lahko brali na njih, namesto da stalno kradejo mojega. (Res pa je, da se podarjenega iPada ne bi prav nič branil :) .)

Pravzaprav se moram na koncu vprašati, če je papir pri meni res še na prvem mestu. Enostavnost postavljanja bralnih znamenj, dodajanje komentarjev in predvsem iskanje po njih, vgrajeni slovar, pa tudi praktičnost v primerjavi z debelimi in trdo vezanimi knjigami - vse to postavlja Kindla pred papir. Le diši narobe.

Jure Forstnerič: iPad je bralnik in še veliko več

Primerjava med Amazonovim Kindlom in Applovim iPadom je pravzaprav nehvaležno delo. Preprosto povedano, napravi sta si zelo različni in se v namembnosti le malo pokrivata. Oziroma, oprostite, iPad do neke mere prekriva namembnost Kindla, slednji pa lahko prevzame en majhen del namembnosti iPada.

A da začnem kar takoj z obrazložitvijo, da se mi Kindle zdi boljši bralnik kot iPad. Sem preživel nekaj časa z obema in enostavno se strinjam s kolegom na drugi strani, da so bralniki, ki temeljijo na tehnologiji e-ink, odlični. A vprašanje je, kupiti še eno, močno specializirano in ozko usmerjeno napravo, ali pa kupiti tako, ki bo znala vse to in še več. Mnogo, mnogo več.

Najbolj očitna razlika med branjem na iPadu in na Kindlu se pokaže na močnem soncu oziroma pri kakršnikoli zelo močni svetlobi. Tam se Kindle obnaša kot knjiga, iPad pa kot svetleč LCD. Saj veste, tak, pri katerem vidite več lastnega odseva kot pa črk na zaslonu. Ampak če dobro pomislim, se ne morem spomniti, kdaj sem nazadnje bral na taki močni (načeloma zunanji) svetlobi. Še najbliže je bilo branje opisov plezalnih smeri sredi skoraj navpične stene kakih 300 metrov nad tlemi. Pred tem pa branje in dešifriranje zemljevida, na katerem sem označil gorsko-kolesarsko pot nekje po Krasu. Kindla pa ne nameravam vleči ne na plezanje, ne na kolesarjenje.

Še najraje ga zvlečem na fotelj ali v posteljo. Tam pa se prednost njegovega zaslona v primerjavi z iPadovim hitro izniči. Še več, pri slednjem ne potrebujem zunanje luči. Svetlost se preprosto nastavi na kakih 20 %; to je ravno prav, da lahko ob nas kdo spi, mi pa brez težav in naprezanja oči beremo po mili volji.

Ko enkrat pustimo razpravo o zaslonih za seboj, pa postane primerjava še težja, oziroma razprava o napravah vse bolj enostranska. Applova tablica preprosto zmore toliko več, da težko vse omenimo. Če ostanemo za hip pri branju, se sami od sebe ponujajo stripi, ki na tej napravi zares zaživijo. Da se jih seveda brati tudi na Kindlu, a je majhen zaslon s šestnajstimi sivinami le bled približek velikemu, barvnemu zaslonu tablice. Enaka zgodba je pri revijah. Tu se pokaže tudi strojna zmogljivost iPada, ki kot za šalo lista po dokumentih PDF, medtem ko bomo pri Kindlu bistveno počasnejši.

Branje pa se vedno bolj seli tudi v splet - od blogov prek strani, kakršna je naša, pa do Wikipedije, vedno več člankov beremo kar v spletu. Tu so pri Amazonu naredili odličen korak in novega Kindla opremili z brezžično povezavo, dodali pa so mu tudi spletni brskalnik. Ta je utilitaren in uporaben predvsem za zgoraj opisano - torej branje kakih bolj tekstovnih strani. Ipad pa po drugi strani nima takih omejitev. Strani delujejo hitro in gladko, in to v vsej svoji barvitosti, povezave pa lahko pošljemo prijateljem le z nekaj dotiki.

Seveda je iPad trikrat dražji od Kindla. A je sposoben vsaj trikrat več.