Pro et contra
Odločam se za nakup nečesa, s čemer bom lahko zajel prva leta življenja mojega otroka, hkrati pa ovekovečil tudi še kakšno družinsko potovanje. Sem v dilemi, saj me zanimajo tako fotografije kot video posnetki, slišim pa, da danes oboje obvladajo tako kamere kot fotoaparati. Kaj naj torej kupim, kamero ali fotoaparat?
Žiga Četrtič: Kamere znajo bolje
Je lahko kaj bolj preprosto in brezbrižno, kot vzeti iz žepa fotoaparat in pritisniti na sprožilec? Tako rekoč vsak posnetek uspe, če je kak ponesrečen, ga pač bolj na hitro pokažemo ali celo zavržemo. Za spomin bo že dobro, mar ne?
Na fotografiji res lahko vidite prve lase in mlečni zob vašega dojenčka, kapljajočo slino in iskren otroški pogled. A diktafona niste imeli poleg, ko je prvič rekel "mama". Niti, ko je požel prvi aplavz na nastopu v glasbeni šoli. Zdaj pa brž svinčnik v roke in napisat na hrbtno stran fotografije: "Šmrc šmrc... Aaaiiii, blump... Aaataaaaa. Hijiiee!" Če fotografije sploh še natisnete, seveda.
Informacija, ki jo nosi fotografija, je lahko unikatna z umetniškega stališča. Hkrati pa je z njo mogoče tudi laže manipulirati in le en trenutek še ne zajame realnosti. Ko obujamo spomine s pomočjo filmskega zapisa, podoživimo veliko več. Prve majave korake, prekopicevanje, odpeto pesmico, pogovor, poln otroških logičnih zaključkov, vrvež orientalske tržnice z našega potovanja, gromko barantanje polno vzklikov na robu joka, utrip nočnih ulic in še bi lahko naštevali. Večina življenja je v gibanju in zamrznitev časa ni vedno tisto, kar si želimo. Če pa že si, vse kamere znajo posneti tudi več kot le spodobno fotografijo. Pri visoki ločljivosti pa lahko celo iz filmskega posnetka izluščimo odličen statičen motiv.
Z nekaj volje nam današnja tehnologija omogoča kakovostno montažo filmskih posnetkov kar s pomočjo domačega računalnika. Programska oprema se je s svojo preprostostjo in funkcionalnostjo tako približala običajnemu uporabniku, da z nekaj smisla kakovostna domača video produkcija ne predstavlja posebnega izziva. Na potovanjih si lahko priskrbimo še značilno glasbo, z nekaj spremnimi komentarji, ki jih črpamo iz lastnih vtisov in spletnih virov pa je uspeh praktično zagotovljen. Ob ogledu našega filma se lahko skupaj z družino in prijatelji le še sprostimo v fotelju in s ponosom spremljamo našo stvaritev, namesto da bi pojasnjevali podrobnosti na fotografijah vsakič, ko si jih kdo želi ogledati. Hkrati je dober film nekaj posebnega, saj je fotoaparat na potovanju vihtel prav vsak, dober film pa smo posneli le mi.
Ne nazadnje, video kamere so bile nekoč občutno dražje od fotografskih aparatov, danes pa so cenovno povsem primerljive. Mnoge ponujajo tudi razširitve v obliki predleč. Na drugi strani izdelovalci snemanje videa silijo že skoraj v vsak fotoaparat, a se s pravo kamero težko primerja. Kamera omogoča lažji nadzor nad nastavitvami, vedno nam je na voljo optični zum, ki je seveda na posnetkih neslišen in tekoč, občutno boljša je ergonomija. Če še niste opazili, avtomatskega ostrenja še niti omenili nismo. V naprednih DSLRjih, ki sicer omogočajo primerljivo kakovost golega zajema s pravimi video kamerami, je namreč prava farsa. Dolgotrajno, polno megle in hrupnega zatikanja.
O čem se torej sploh odločamo? Je spomin res le trenutek svetlobe? Nam se ne zdi. Gledamo lahko več kot le delček sekunde, hkrati pa zmoremo celo prisluhniti.
Jure Forstnerič: Fotoaparati znajo vse
Pravijo, da slika pove več kot tisoč besed. Video pa lahko torej pove več kot tisoč slik. S tem se do neke mere strinjam. A menim, da so v današnjem svetu video kamere tudi preozko usmerjene in premalo uporabne naprave in da so namesto bistveno boljša izbira digitalni fotoaparati.
Najprej moramo seveda premisliti, koliko videa bomo sploh snemali. Se mi zdi, da je statična fotografija še vedno bistveno jasnejša in uporabnejša. Zanjo si lahko vzamemo kolikor časa si želimo - naj si bo eno sekundo ali eno uro. Video pa nas hočeš-nočeš priklene za tisti čas trajanja. Če je kakovosten, ni s tem seveda nič narobe, a kaj, ko je večina domačih video posnetkov slabih, to pa ugotovimo šele, ko smo ga vsega pogledali. Tako sem prepričan, da bo večina uporabnikov več fotografirala, kot pa snemala video, oziroma bodo njihove fotografije povedale vsaj toliko, kot bi povedal povprečen video posnetek.
Tudi pri naknadni obdelavi je delo s fotografijami bistveno lažje in hitrejše kot z videom. Fotografije lahko načeloma kažemo že takoj, ko jih prenesemo iz fotoaparata, neobdelan video pa je res le na pol gledljiv. Da sploh ne omenim lahkoto, s katero znancem pošljemo fotografije, vsaj v primerjavi z videom. Koliko vas zares obdela video posnetke? Aha, dobro, vidva imata iMovie, naj vama bo. Kaj pa drugi? Se mi je zdelo.
A četudi bomo snemali video, recimo otroke pri prvih korakih, je žepni fotoaparat čez glavo dovolj dober. Ločljivosti so že dolgo povsem primerljive s kamerami, sama kakovost videa, torej šum in barve, pa tudi. Video kamere imajo sicer tipke razporejene drugače, a za tisto, kar večina uporabnikov potrebuje, je tudi razporeditev na fotoaparatu povsem dovolj dobra. Enako velja tudi za funkcije snemanja. Odločno prednost imajo aparati pri objektivih. Ti ne obljubljajo smešnih faktorjev povečave (recimo 40-kratni zum in podobne nesmisle), temveč ponujajo bistveno bolj uporabne reči: recimo resničen široki kot.
Pri video kamerah, preizkušenih v tej številki, se je široki kot gibal okoli 40 mm. To je odločno preozko - malce hitrejši otrok nam takoj pobegne iz kadra, če bo na obisku preveč sorodnikov, pa se bo hitro zgodilo, da jih ne moremo dobiti vse na isti posnetek. Večina povprečnih digitalnih aparatov pa danes ponuja 28 mm širokega kota - marsikateri pa že gredo do izredno širokih 24 mm. Fotoaparati imajo sicer nekaj pomanjkljivosti, recimo sorazmerno glasno zumiranje med snemanjem. A če vprašate kateregakoli profesionalnega snemalca, bo zabičal, da med samim snemanjem nimamo kaj zumirati - res je videti amatersko, če ne še kaj drugega. Večja težava je samodejno ostrenje. To je pri kompaktnih modelih še kar dobro, pri DSLRjih pa ga večinoma ni. A ti so tako ali tako namenjeni drugačnim uporabnikom - takim, ki jih to ne moti in znajo ostriti tudi ročno.
Domače video kamere so nišni izdelki - in bodo vse bolj nišni. Za bistveno previsoke cene enostavno ponujajo premalo glede na majhne, lahke, predvsem pa dovolj zmogljive digitalne fotoaparate.
