Smemo al' ne smemo?
Piratizirati, namreč, si "z neta" pretakati glasbo, filme in, da, še vedno tudi programsko opremo. Zakoni večinoma pravijo, da ne, vendar se v zadnjem času v svetu pojavlja tudi zakonodaja, ki pravi drugače.
Piratizirati, namreč, si "z neta" pretakati glasbo, filme in, da, še vedno tudi programsko opremo. Zakoni večinoma pravijo, da ne, vendar se v zadnjem času v svetu pojavlja tudi zakonodaja, ki pravi drugače.
Pri naših nenehnih preizkusih vsak mesec posodobimo cene izdelkov, pri tem pa seveda iz tabel odstranimo izdelke, ki niso več naprodaj. Še najbolj turbulenten čas, kar zadeva spremembe cen, pa sta ravno zadnji mesec ali dva pred novim letom.
Računalniška varnost je območje, na katerem je vsak dan bolj megleno. Vdori v računalniške sisteme, zlorabe podatkov, varnostne vrzeli v programski kodi in nenehni poizkusi nadzorovanja s strani N-plus-prve skupine, uradne ali podtalne, so danes postali že tako vsakdanji, da smo se ljudje temu prilagodili - tega šuma skoraj ne slišimo več. Vsaj dokler nas ne zadene. Pa vendar se človek zdrzne, ko prebere novico, da so začeli nad prizadevanji za večjo varnost dvigovati roke tudi tam, kjer ne bi pričakovali: v vojaških krogih.
Ob prelomu tisočletja sem na CeBitu gledal predstavitev, na kateri je stric z dlančnikom kazal, kako bomo v prihodnosti vse počeli enostavno in kar na cesti, ker bo naenkrat vse povezano in bo sodelovalo med sabo. Danes je to izvedljivo. Kako pa deluje, kadar sploh, je povsem druga zgodba.
Včasih so bili osebni računalniki in strežniki približno tako zanesljivi, kot so danes "pametni" telefoni oz. telefoni z operacijskim sistemom Android. Vsake toliko je kaj crknilo, vsake toliko je kaj nehalo delovati. Ampak vnovični zagon je vedno pomagal ...
Ravno te dni mineva dve leti, odkar sta Panasonic in Olympus skupaj predstavila sistem digitalnih fotoaparatov, imenovan Micro Four Thirds. Bistvo sistema je odstranitev sistema zrcal oziroma prizme, ki so (vsaj tehnično gledano) poglavitna značilnost aparatov SLR. S to serijo sta izdelovalca obljubila kakovost fotografije, ki je na ravni navadnih DSLRjev (saj je v rabi enako veliko tipalo), in možnost razširitve z najrazličnejšimi objektivi, bliskavicami in drugimi dodatki.
Ob smrti Stevea Jobsa, ustanovitelja in direktorja Applea, redno berem hvalnice njegovi modrosti in vizionarstvu. Kakšno je vaše mnenje o njem?
Bil je eden izmed peščice prvih, ki so verjeli v osebno računalništvo, tisto za množice. Človek, ki je desetletja združeval visoko tehnologijo, stilno oblikovanje in preprosto uporabniško izkušnjo. Človek, ki je prinesel inovativnost in drugačno razmišljanje, ne glede na področje, s katerim se je ukvarjal. V zadnjem času pa karizmatični vodja skupine, ki je spremenila v zlato skoraj vse, kar je naredila. Odšel je Steve Jobs.
Tudi idoli računalništva, kot je nedavno preminuli Steve Jobs, so stali na ramenih velikanov. Eden največjih med njimi je prav tako nedavno zapustil ta svet, a, nezasluženo, z veliko manj javne pozornosti.
Pred kratkim sem nekje prebral: "V zadnjem času (zadnjem desetletju? dveh?) smo postali obsedeni z varovanjem zasebnosti". In če sem glede varovanja zasebnosti v družbenih omrežjih osebno že kar malce sarkastičen (če ne želiš, da Facebook o tebi kaj ve, mu pač ne povej vsega, ali ne?), sem glede zasebnosti nasploh vsekakor zaskrbljen tudi sam. Še posebej, ker se zavedam, kaj vse danes zmore tehnologija.
Digitalni fotoaparati že kar dolgo časa znajo zajemati tudi video posnetke. Pravzaprav so pri tem že zelo resno nadomestili domače videokamere, saj ponujajo razmeroma dobro kakovost videa ob žepni velikosti in po konkurenčni ceni, imajo pa tudi nekaj tehničnih prednosti v primerjavi s cenejšimi videokamerami, denimo širše kote zajema.
Telefonski Android je odprte narave, a mu svobodo najbolj omejujejo tisti, ki imajo od njega največ. Izdelovalci mobilnih naprav ga prevečkrat popolnoma predrugačijo, zaklenejo in vsak poseg vanj kaznujejo z odvzemom garancije. Samsung je na začetku poletja brezplačno razdelil telefone Galaxy S2 med razvijalce najbolj razširjene kršitve omenjenih pogojev, CyanogenModa. Hvalevredna poteza ali zgolj licemerje?
Novela kazenskega zakonika, ki bo po terminskem planu DZ v tretjem branju že oktobra, nam bo najverjetneje navrgla svežo in obilno zalogo kriminalcev. Večinoma takih pod dvajset let in zato, ker si s spleta snemajo glasbo, filme, kakšen fotošop in podobno.
Hewlett-Packard je konec poletja šokiral javnost z napovedjo, da namerava svoj oddelek za osebne računalnike izločiti ali celo prodati, opustiti pravkar predstavljene tablične računalnike in bolj kot doslej družbo usmeriti v poslovno računalništvo. To so podkrepili z napovedjo nakupa družbe Autonomy. Mesec dni po objavi se prah ni prav nič polegel, poteza pa je deležna več kritik kot pohval. Tudi če ima vodstvo skupaj z nadzorniki vpogled v čudežno kristalno kroglo za napovedovanje prihodnosti, kar bi morda opravičilo take odločitve, jim ta hip le malokdo verjame.
Nova Okna, Windows 8, žanjejo bolj ali manj same pohvalne besede in članke. Kot da bi nam bilo vsem malce nerodno na glas izreči: "Halo? Prosim? Ploščice namesto ikon? Res???"
Pred slabim letom dni ste na teh straneh lahko brali mnenje o tem, kam gredo prenosni računalniki. Takrat je bil zapisan argument, da se bodo zgledovali po Applu, konkretno po modelih iz serije Air.
Dolgo sem se otepal danes že kar modnega Facebooka, kljub temu da ga imajo že bolj ali manj vsi moji znanci. Enostavno me ni mikalo, da bi si ga omislil. Danes menda kaže, da sem se zadrževal upravičeno, saj naj bi bil novi Googlov servis Plus veliko boljši od Facebooka. Vsaj tako pravijo. Kaj pravite vi?
Dopustniške dni je letos popestrilo kar nekaj skoraj neverjetnih novic. Med njimi tudi objava soustanovitelja in od nedavna spet tudi glavnega šefa Googla, da bo za trinajst milijard zelencev in pol kupil podjetje Motorola Mobility, nedavno osamosvojeno enoto podjetja, ki je pravzaprav izumilo mobilno telefonijo.
Vse odkar se je pojavila krilatica računalništvo v oblaku, jo spremlja podobno nezaupanje kot prvi polet z letalom ali, če hočete - prvi obisk restavracije s sušijem. Najrazličnejše prigode, ki se tu in tam pripetijo na tem področju, so, ker gre pač za panogo v povojih, povsem normalne, a so v javnosti kljub temu sprejete z apokaliptičnimi napovedmi in opozarjanjem na previdnost. Utemeljeno?
Nisem avtomatični navdušenec na stvaritvami Jobsovega podjetja. Zadržani odnos izvira iz slabih izkušenj. Konec devetdesetih sem si v navdušenju nad dizajnom kupil iMaca. Tisto sinje modro škatlo. Prodajalci so bili polni entuziazma in zagotovil, kako so komunikacijo s PCji zdaj res uredili, Word je Word, vse deluje, nobenih komplikacij več - a sledilo je travmatično obdobje konverzij, boljših konverzij, še boljših konverzij, odličnih konverzij, spet novih rešitev, ki bodo tokrat enkrat za vselej uredile težave; dokler nisem lepega dne šel po siv PC, ki je res deloval. Nobenih konverzij, nobenega klicanja servisa, poceni kišta, ki pa je vedno delovala. iMaca sem zavil v polivinil, ga dal v ropotarnico in - naključje - ravno prejšnji teden oddal na deponijo. Hudič je s temi ropotarnicami - enkrat v ropotarnici, deset let v ropotarnici.
Dragi moj telefon z najnovejšimi mobilnimi Okni, kaj naj povem o tebi? Najprej te bom ozmerjal s polizdelkom. Saj razumem, Apple in Google sta zavzela telefonski trg in nekaj je bilo treba narediti v največji naglici, a vseeno - primerjam te lahko edino z Windows 1.0. Začetek si, a ne prav uporaben. Hej, pa menda ne misliš, da bom hvalil tvoj operacijski sistem, ki ne omogoča niti zajema slike zaslona? Še huje - v katerem ni mogoče napisati programa, ki bi to počel, ker je hkrati vedno pognan le en uporabniški (torej nemicrosoftovski) program!
Minilo je že približno leto dni, odkar je iPad postal moj domala vsakdanji sopotnik. V službi in doma, kjer si ga moram v resnici pogosto izboriti v družini. Kajti iPad ima nekaj nalezljivega. Ko se človek enkrat malo "poigra" na njem, je zelo verjetno, da bo postal naslednji okuženec. Poznam kar nekaj prijateljev in znancev, ki so postali takšni tudi zaradi mene. Pa nič hudega, saj so vsi zadovoljni. Če dobro pomislim, ne poznam nobenega nezadovoljnega lastnika iPada, še manj pa koga, ki bi ga enostavno prodal in rekel, da to ni zanj.
Čeprav se moje profesionalno življenje suče okrog Microsofta in njihovih izdelkov, sem uporabnik telefona z Androidom. Razlogov je mnogo, odločilna sta dva, a noben ni povezan z Androidom, bolj odločilno je to, da si je konkurenca dala avtogol.
Verjetno bi danes težko našli koga, ki vsaj malce sledi dogajanju, in se ne bi strinjal, da je Steve Jobs nadvse uspešen direktor, pravzaprav kar vizionar. In bržkone se bolj ali manj vsi strinjamo tudi v tem, da je absolutist, diktator.
Revolucija osebnega računalništva se je začela nekje v mojih časih, če štejem še kak Altair, tudi nekaj prej. Toda v mojih časih smo se imeli priložnost igrati s Spectrumi in Commodorji, jaz že malce prej tudi z ZX 81. Neskromno lahko povem, da je prav to botrovalo temu, da danes pišem te vrstice v to revijo. Tisti 8-bitni mlinčki so bili dovolj poceni, da so jih lahko kupili tudi starši iz revnejših socialističnih dežel, kot je bila takrat Jugoslavija, predvsem pa so bili pripravljeni za programiranje, takoj ko smo jih vzeli iz škatle! Edino, kar je bilo na njih, je bil namreč programski jezik basic. Le nekaj pritiskov po tipkovnici in v pomnilnik je bil vnesen prvi program, klasični "Hello world!".
Pred šestimi leti maja je Youtube začel nabirati prve beta preizkuševalce, novembra 2005 pa je ta danes največji ponudnik video storitev tudi uradno začel ponujati prostor za deljenje video vsebin. Prvi objavljeni video je bil dolg 19 sekund.
Med današnjo vsesplošno norijo zaradi najnovejših pametnih telefonov in tabličnih računalnikov navadno ne opazimo še druge vrste mobilne revolucije, ki morda ni toliko v medijskem ospredju, pa bi si to zaslužila. Tista, ki se dogaja z združevanjem računalnikov in avtomobilov. Elektronika v vozilih že vrsto let narekuje tempo razvoja in doživlja neverjeten razvoj, zdaj pa prihajamo v neko novo fazo, ko bodo mobilne internetne storitve zelo pomembne med vožnjo in v povezavi vozilo-lastnik. Za večjo varnost, pa tudi večje udobje.
Odločam se o nakupu majhnega prenosnega računalnika. Ko sem bil že skorajda odločen za nakup "netbooka", mi je dvom zasejal Appleov iPad, ki ga sedaj prodajajo tudi pri nas, pa še ugodno poceni je.
Zapuščina je v računalništvu, ki se še naprej razvija z divjim tempom, neizogibna. Določene tehnologije pristanejo na življenjski podpori, ki sicer lahko traja desetletja, a ne omogoča več tekmovanja na sami konici razvoja.
O globalizaciji je bilo prelitega že veliko črnila, takega in drugačnega. Vsi se nekako zavedamo, da je naša elektronika nekoč prihajala z Japonskega, danes pa jo večinoma dobimo s Kitajskega, nekaj pa tudi s Tajvana, iz Južne Koreje in drugih vzhodnoazijskih držav. Pravzaprav bomo težko kar iz glave izstrelili naprave, ki so narejene na Japonskem.
Arhiv
Po avtorjih
Vsak teden najpomembnejše iz sveta tehnologije, izbrano v uredništvu Monitorja.
Prijavi se na noviceAli pa naroči revijo – tiskano in na spletu.