Prihodnost prenosnikov, drugič
Pred slabim letom dni ste na teh straneh lahko brali mnenje o tem, kam gredo prenosni računalniki. Takrat je bil zapisan argument, da se bodo zgledovali po Applu, konkretno po modelih iz serije Air.
Pred slabim letom dni ste na teh straneh lahko brali mnenje o tem, kam gredo prenosni računalniki. Takrat je bil zapisan argument, da se bodo zgledovali po Applu, konkretno po modelih iz serije Air.
Dolgo sem se otepal danes že kar modnega Facebooka, kljub temu da ga imajo že bolj ali manj vsi moji znanci. Enostavno me ni mikalo, da bi si ga omislil. Danes menda kaže, da sem se zadrževal upravičeno, saj naj bi bil novi Googlov servis Plus veliko boljši od Facebooka. Vsaj tako pravijo. Kaj pravite vi?
Dopustniške dni je letos popestrilo kar nekaj skoraj neverjetnih novic. Med njimi tudi objava soustanovitelja in od nedavna spet tudi glavnega šefa Googla, da bo za trinajst milijard zelencev in pol kupil podjetje Motorola Mobility, nedavno osamosvojeno enoto podjetja, ki je pravzaprav izumilo mobilno telefonijo.
Vse odkar se je pojavila krilatica računalništvo v oblaku, jo spremlja podobno nezaupanje kot prvi polet z letalom ali, če hočete - prvi obisk restavracije s sušijem. Najrazličnejše prigode, ki se tu in tam pripetijo na tem področju, so, ker gre pač za panogo v povojih, povsem normalne, a so v javnosti kljub temu sprejete z apokaliptičnimi napovedmi in opozarjanjem na previdnost. Utemeljeno?
Nisem avtomatični navdušenec na stvaritvami Jobsovega podjetja. Zadržani odnos izvira iz slabih izkušenj. Konec devetdesetih sem si v navdušenju nad dizajnom kupil iMaca. Tisto sinje modro škatlo. Prodajalci so bili polni entuziazma in zagotovil, kako so komunikacijo s PCji zdaj res uredili, Word je Word, vse deluje, nobenih komplikacij več - a sledilo je travmatično obdobje konverzij, boljših konverzij, še boljših konverzij, odličnih konverzij, spet novih rešitev, ki bodo tokrat enkrat za vselej uredile težave; dokler nisem lepega dne šel po siv PC, ki je res deloval. Nobenih konverzij, nobenega klicanja servisa, poceni kišta, ki pa je vedno delovala. iMaca sem zavil v polivinil, ga dal v ropotarnico in - naključje - ravno prejšnji teden oddal na deponijo. Hudič je s temi ropotarnicami - enkrat v ropotarnici, deset let v ropotarnici.
Dragi moj telefon z najnovejšimi mobilnimi Okni, kaj naj povem o tebi? Najprej te bom ozmerjal s polizdelkom. Saj razumem, Apple in Google sta zavzela telefonski trg in nekaj je bilo treba narediti v največji naglici, a vseeno - primerjam te lahko edino z Windows 1.0. Začetek si, a ne prav uporaben. Hej, pa menda ne misliš, da bom hvalil tvoj operacijski sistem, ki ne omogoča niti zajema slike zaslona? Še huje - v katerem ni mogoče napisati programa, ki bi to počel, ker je hkrati vedno pognan le en uporabniški (torej nemicrosoftovski) program!
Minilo je že približno leto dni, odkar je iPad postal moj domala vsakdanji sopotnik. V službi in doma, kjer si ga moram v resnici pogosto izboriti v družini. Kajti iPad ima nekaj nalezljivega. Ko se človek enkrat malo "poigra" na njem, je zelo verjetno, da bo postal naslednji okuženec. Poznam kar nekaj prijateljev in znancev, ki so postali takšni tudi zaradi mene. Pa nič hudega, saj so vsi zadovoljni. Če dobro pomislim, ne poznam nobenega nezadovoljnega lastnika iPada, še manj pa koga, ki bi ga enostavno prodal in rekel, da to ni zanj.
Čeprav se moje profesionalno življenje suče okrog Microsofta in njihovih izdelkov, sem uporabnik telefona z Androidom. Razlogov je mnogo, odločilna sta dva, a noben ni povezan z Androidom, bolj odločilno je to, da si je konkurenca dala avtogol.
Verjetno bi danes težko našli koga, ki vsaj malce sledi dogajanju, in se ne bi strinjal, da je Steve Jobs nadvse uspešen direktor, pravzaprav kar vizionar. In bržkone se bolj ali manj vsi strinjamo tudi v tem, da je absolutist, diktator.
Revolucija osebnega računalništva se je začela nekje v mojih časih, če štejem še kak Altair, tudi nekaj prej. Toda v mojih časih smo se imeli priložnost igrati s Spectrumi in Commodorji, jaz že malce prej tudi z ZX 81. Neskromno lahko povem, da je prav to botrovalo temu, da danes pišem te vrstice v to revijo. Tisti 8-bitni mlinčki so bili dovolj poceni, da so jih lahko kupili tudi starši iz revnejših socialističnih dežel, kot je bila takrat Jugoslavija, predvsem pa so bili pripravljeni za programiranje, takoj ko smo jih vzeli iz škatle! Edino, kar je bilo na njih, je bil namreč programski jezik basic. Le nekaj pritiskov po tipkovnici in v pomnilnik je bil vnesen prvi program, klasični "Hello world!".
Pred šestimi leti maja je Youtube začel nabirati prve beta preizkuševalce, novembra 2005 pa je ta danes največji ponudnik video storitev tudi uradno začel ponujati prostor za deljenje video vsebin. Prvi objavljeni video je bil dolg 19 sekund.
Med današnjo vsesplošno norijo zaradi najnovejših pametnih telefonov in tabličnih računalnikov navadno ne opazimo še druge vrste mobilne revolucije, ki morda ni toliko v medijskem ospredju, pa bi si to zaslužila. Tista, ki se dogaja z združevanjem računalnikov in avtomobilov. Elektronika v vozilih že vrsto let narekuje tempo razvoja in doživlja neverjeten razvoj, zdaj pa prihajamo v neko novo fazo, ko bodo mobilne internetne storitve zelo pomembne med vožnjo in v povezavi vozilo-lastnik. Za večjo varnost, pa tudi večje udobje.
Odločam se o nakupu majhnega prenosnega računalnika. Ko sem bil že skorajda odločen za nakup "netbooka", mi je dvom zasejal Appleov iPad, ki ga sedaj prodajajo tudi pri nas, pa še ugodno poceni je.
Zapuščina je v računalništvu, ki se še naprej razvija z divjim tempom, neizogibna. Določene tehnologije pristanejo na življenjski podpori, ki sicer lahko traja desetletja, a ne omogoča več tekmovanja na sami konici razvoja.
O globalizaciji je bilo prelitega že veliko črnila, takega in drugačnega. Vsi se nekako zavedamo, da je naša elektronika nekoč prihajala z Japonskega, danes pa jo večinoma dobimo s Kitajskega, nekaj pa tudi s Tajvana, iz Južne Koreje in drugih vzhodnoazijskih držav. Pravzaprav bomo težko kar iz glave izstrelili naprave, ki so narejene na Japonskem.
Pri avtomobilih je splošno znano, da nekateri posamezniki pomanjkanje česarkoli že nadomestijo z velikim, večjim, največjim avtom. Dobro, nočemo posploševati, a tako se govori. V Sloveniji smo bojda tako ali tako zelo vezani na svoje štirikolesnike, gojimo nekakšen pleh fetiš. Tega spet ne poznam iz prve roke, spet lahko le rečem, da se tako govori.
Vedoželjnost in firbčnost za novosti, računalniških, programskih in tistih iz sveta zabavne elektronike, je tisto, kar dela Monitor tak, kot je. Taki smo že dvajset let, vmes pa smo se nekateri tudi že postarali. Ali pa se je v resnici "postarala" kar celotna panoga?
Microsoft je torej prevzel priljubljeno spletno storitev Skype. Zanjo so odšteli največ zelencev v svoji ne tako kratki zgodovini in približno dvakrat več od tistega, o čemer so sanjali najbolj drzni finančni napovedovalci. Kaj je zdaj to? Napad ali obramba pred tekmeci? Strela z jasnega, mimoidoči komet ali pač val pred velikim cunamijem? Če smo se še nedavno spraševali, kje je Microsoftova mobilna strategija, je zdaj pred nami prvi odgovor, podkrepljen z nekaj milijardami argumentov. Pa je to res toliko vredno? Ali je dovolj?
Nedavno sem se kot član žirije udeležil tekmovanja Imagine Cup. Gre za Microsoftovo tekomovanje, ki se odvija po vsem svetu, namenjeno pa je študentom različnih ved. Promovira se interdisciplinarno sodelovanje, cilji pa so venomer plemeniti in naj bi reševali kak svetovni problem. Glede na videno pri slovenskem delu tekmovanja pa lahko trdimo, da bo svet še naprej shajal s svojimi problemi.
Ime Microsoft simbolizira začetek zlate dobe računalništva, dobe, ko so računalniki začeli postajati osebni in dovolj prijazni, da so sčasoma postali dostopni vsakomur. Poznamo pa ga tudi kot hegemona, ki je ustvaril enega največjih monopolov po zrušitvi naftnega Rockefellerja. Vendar ni nič večno in Microsoft je trenutno na nevarni prelomnici.
Če ste morda navdušeni za lomografijo (o čemer pa, glede na to, da berete te vrstice, dvomim), bo morda bolje, da nehate brati. Oziroma, berite naprej, a ne bodite preveč užaljeni. Kot vidite, imamo na tokratnih nenehnih preizkusih samo fotoaparate - a jih je res veliko. Že prejšnji mesec jih je bilo kar nekaj, pa naslednji mesec bodo spet. Začetek poletja je namreč čas, ko vsi izdelovalci na trg pripeljejo nove modele, kupci pa jih ravno pred počitnicam najraje kupujemo. A v tej množici novih modelov, ki se od starih včasih praktično ne razlikujejo, se še mi včasih ne znajdemo najbolje, kaj šele nezahteven uporabnik, ki si išče nov aparat.
Z razkritjem svoje storitve diska v oblaku (Cloud Drive) je Amazon storil skoraj nemogoče - prehitel je glavna tekmeca, od katerih smo si takšno storitev obetali veliko prej, Apple in Google. S tem pa je Amazon le pokazal, kako mogočno infrastrukturo je zgradil in kako pomemben igralec postaja v svetu po PCju.
Prodaja je dejavnost, pri kateri vpletena zamenjata različni dobrini. Največkrat gre za menjavo blaga z denarjem. Ko lastnika zamenjata svoji mesti, je dejanje končano, vsak ima tisto, kar si je želel oziroma izposloval. Zakaj ni tako pri spletni prodaji?
Si je še pred nekaj leti sploh kdo predstavljal, da bo podjetje, ki je izdelalo tako marginalen izdelek, kot je spletni iskalnik, postalo silno bogato in mogočno? In si je kdo predstavljal, da bo ta marginalni izdelek postal tako zelo pomemben, za marsikoga celo ključen, kot je sedaj?
Od leta 2010 sta kandidatki Hrvaška in Makedonija, to pa je edina nekdanja jugoslovanska republika, ki je članica EU. - Kaj je Bosna?
Pa smo jo dobili. Študijo za prehod na odprtokodne izdelke v celotni slovenski javni upravi. Predlog rešitve, ki bo državo in davkoplačevalce osvobodila jarma lastniških (beri: Microsoftovih) izdelkov in bo v teh težkih časih prihranila precej davkoplačevalskega denarja. V njej je na vidnem mestu zapisano, da bo menda do leta 2015 večina vseh osebnih računalnikov v državnih institucijah uporabljala odprtokodne izdelke. Toda natančno branje ob številnih hvalnicah in utemeljitvah na primerih iz tujine ponuja le malo odgovorov na resnična vprašanja in praktično nobene analize tveganj ali projekcije učinkov. Na tak način je seveda mogoče vsak projekt čez čas prikazati kot "uspešen".
Kaj se je zgodilo s tabličnimi računalniki, da po desetletju in več dolgočasnega pogrevanja in vnovičnega rojevanja te oblike osebnega računalništva končno postajajo najbolj vroča tema ne le v osebnem, domačem in k zabavi usmerjenem računalništvu, temveč jih vse več podjetij sprejema celo za poslovno rabo?
Pred leti je bil Linux tisto, o čemer se je največ pisalo, tisto, kar je edino grozilo Microsoftovi prevladi na osebnih računalnikih in še kje. Danes je popolnoma drugače, o vsenavzočem Linuxu na namizju kot zamenjavi za Okna se upa razpisati le še redko kdo. No, razen svetovalci naše države, ki so Linux, kot kaže, ravnokar odkrili.
V prejšnji številki ste si lahko prebrali velik preizkus večopravilnih brizgalnih tiskalnikov, v tej pa smo zopet preizkusili nekaj novih laserskih modelov. Raznovrstne tiskalnike sicer redno preizkušamo, od brizgalnih do laserskih, prvi so praktično samo še večopravilni, pri drugih pa je zaenkrat več samostojnih.
Računalniškim novostim ne sledim več vsak dan in tako sem zadnjo nedeljo v januarju z dvodnevno (!) zamudo prebral, da je v Sloveniji mogoče uradno kupiti iPad.
Arhiv
Po avtorjih